| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Ključne besede: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4839; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

62.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Anja Pezdirc, 2010, diplomsko delo

Opis: Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom povzroči delodajalcu. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor Zakon o delovnih razmerjih ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde — delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči na delu ali v zvezi z delom, ne pa tudi škode, ki bi jo povzročil iz male malomarnosti. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, kadar pa se tega ne da ugotoviti, so vsi odgovorni po enakih deležih, ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno odgovorni. Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve pogodbe diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero dogovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev posebej ureja Zakon o javnih uslužbencih, ki v celoti velja samo za neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov. Za ostale javne uslužbence pa pride v poštev Zakon o delovnih razmerjih, ki se v razmerju do Zakona o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno. Ker je ureditev instituta odškodninske odgovornosti v obeh zakonih zelo podobna, kaže na morebitno nepotrebno podvajanje. Odškodninska odgovornost delodajalca za delavca je posebna oblika odgovornosti za ravnanje drugega. Ta primer je v celoti urejen v Obligacijskem zakoniku, ki določa, da delodajalec odgovarja za ravnanja delavca, razen, če dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo potrebno.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, škoda, krivda, delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Obligacijski zakonik, pavšalna odškodnina.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 8109; Prenosov: 1058
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

63.
ORGANIZACIJA KONCERTA NA PRIMERU ŠENTROCKA
Urška Tepeš, 2010, diplomsko delo

Opis: Organizacija koncerta pomeni druženje, sprostitev in zabava ljudi na prostem ali zaprtem prostoru. Organizacija nas vodi do uspeha in samo preko nje smo sposobni izpolnjevati svoje potrebe. V organizaciji poznamo elemente kot so: število oseb, medsebojne soodvisnosti, input, output in transformacija. Organizator si mora že takoj na začetku postaviti cilje kaj želi z organizacijo doseči in kakšen koncert bo organiziral. Diplomsko nalogo sem razdelila na osem delov. V diplomskem delu sem predstavila samo teorijo organizacije ter z njo povezanimi pojmi, celotno organizacijo koncerta in konkreten primer organizacije koncerta na primeru Šentrocka. V drugem delu in tretjem delu sem se osredotočila na vsebino organizacije, organizacijo kot subjekt, strukturo, proces, organiziranje s področja kulture ter neprofitno organizacijo. Ter opisala pojme, ki so povezani z organizacijo koncerta - prireditev in festival. V četrem delu sem začela z organizacijo koncerta, ki je moja osrednja tema. Opisala sem načela, namen, raziskavo in opisala w-je why (zakaj), who (kdo), when (kdaj), where (kje) in what (kaj). Z vprašanji dobi organizator vpogled v to ali mu bo sama organizacija uspela. Opisala pa sem tudi SWOT analizo, ki jo organizator naredi in je sestavljena iz priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti. V petem in šestem delu sem podrobno opisala kaj vse potrebujemo pri sami izvedbi organizacije koncerta, katera področja je potrebno upoštevati in na kaj moramo biti še posebej pozorni. Celostna podoba se nanaša na lokacijo, ozvočenje, osvetlitev, hrano, pijačo, varovanje, oglaševanje, sponzoriranje koncerta in zakonske ureditve. Opisala sem tudi katere izvajalce potrebujemo pri sami organizaciji in izvedbi koncerta. Ko sem podala vse definicije glede organizacije in kaj vse potrebujemo pri samem organiziranju sem se lotila praktičnega primera na koncertu Šentrocka. Primer sem napisala po predhodno opisani teoriji.
Ključne besede: organizacija, prireditev, organizacija koncerta, oglaševanje, sponzorstvo, zakon o koncertih, zavarovanje, SAZAS, 5 Goldblattonove w-jev, swot analiza
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 3479; Prenosov: 0

64.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 4216; Prenosov: 752
.pdf Celotno besedilo (834,56 KB)

65.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3228; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

66.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Ključne besede: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2007; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

67.
MOŽNOSTI UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Nedžad Žunić, 2010, diplomsko delo

Opis: Med različnimi družbenimi deviacijami je kriminaliteta najbolj nevaren odklonski pojav. Kriminalistika kot ena od znanosti, ki kriminaliteto preučuje, jo definira kot vsa kazniva dejanja storjena v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Za potrebe omejevanja kriminalitete se vodi statistika odkritih kaznivih dejanj. Za interpretacijo statističnih podatkov uporabljamo pojme odkrita in prikrita kriminaliteta ter raziskana in neraziskana kriminaliteta. Prikrita kriminaliteta se imenuje tudi temno polje kriminalitete, neraziskani del odkrite pa sivo polje kriminalitete. Po kazenskopravni teoriji so kazniva dejanja v slovenskem pravnem sistemu najbolj nevarna oblika kaznivih ravnanj, drugi dve, glede družbene nevarnosti lažji obliki, pa so prekrški in disciplinski prestopki. Nekoč smo poznali še gospodarske prestopke, ki so bili pomembni zlasti za zatiranje gospodarske kriminalitete. Danes poznamo splošno uveljavljeno temeljno delitev kriminalitete na splošno, organizirano in gospodarsko. Med vsemi tremi je gospodarska najbolj podvržena spreminjanju pojavnih oblik v odvisnosti od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavlja. Njene pojavne oblike so odvisne tudi od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko poslovanje. Njena značilnost je ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, precejšnje t.i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih ni oškodovanec fizična ali pravna oseba, temveč država. Zaradi njene specifičnosti je gospodarsko kriminaliteto težko odkriti, preiskovati in sankcionirati. Za odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ima slovenska policija na razpolago zakonsko določena pooblastila, katera lahko delimo na splošna in posebna. Posebno skupino pooblastil, ki so načeloma tudi bistveno bolj učinkovita, imenujemo tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Z njimi policija tudi občutno bolj grobo posega v temeljne ustavne pravice in svoboščine posameznikov proti katerim se uporabljajo, v primerjavi s t.i. splošnimi pooblastili. Zaradi njihove invazivnosti, jih v skladu z načelom sorazmernosti, ni dovoljeno uporabljati zoper vsa kazniva dejanja, temveč samo zoper taksativno določena težja kazniva dejanja. V preteklosti so se prikriti preiskovalni ukrepi zelo redko uporabljali za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zaradi tega je nastal vtis, da med kaznivimi dejanji, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto, ni t.i. kataloških kaznivih dejanj, zoper katera zakon o kazenskem postopku dopušča uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. S ciljem preveriti upravičenost takšne ocene sta v diplomski nalogi predstavljena gospodarska kriminaliteta in prikriti preiskovalni ukrepi ter v zadnjem delu analizirane možnosti uporabe posameznega prikritega preiskovalnega ukrepa za preiskovanje kaznivih dejanj, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznivo dejanje, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, prikriti preiskovalni ukrepi, zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2451; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (512,92 KB)

68.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJE
Tjaša Robar, 2010, diplomsko delo

Opis: Število uporabnikov interneta in elektronskega poslovanja dnevno naraščata po vsem svetu. Cene dostopa do interneta so nižje, kot nekoč, saj je vedno več ponudnikov širokopasovnih povezav. Elektronsko poslovanje postaja vedno bolj privlačno za podjetja, saj se z naraščanjem uporabe interneta veča število potencialnih potrošnikov. Elektronsko poslovanje prinaša ponudnikom in potrošnikom številne prednosti. Omogoča hitrejše nakupovanje, večjo možnost izbire ter primerjave izdelkov med seboj, možnost pregleda nad ostalimi ponudniki in tako dalje. Za podjetja je prednost predvsem večje število kupcev, lažji vstop na tuj trg, nižji stroški poslovanja ter hitrejše izvajanje poslovnih procesov. Prednost je tudi v tem, da imajo pregled nad konkurenco in lahko sproti spreminjajo in izboljšujejo svoje storitve. Elektronsko poslovanje prinaša tudi nekatere slabosti. Za potrošnike so glavne slabosti v nezaupanju do takšnega načina poslovanja. Predvsem gre tukaj za varnost podatkov. Bojijo se namreč kraje podatkov, zlorabe bančnih kartic… Medtem pa se podjetja srečujejo z drugačnimi pomanjkljivostmi, ki temeljijo na dragi infrastrukturi, pomembni za elektronsko poslovanje, pomanjkanju izobraženega kadra, hitro spreminjajoči se tehnologiji.... Eden izmed pogojev za uspešno uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje je inovativna storitev ali izdelek, ki se lahko trži na spletu. Podjetje mora imeti čiste in jasne cilje ter voljo za spremembe v poslovanju. Uspešna uporaba elektronskega poslovanja se meri v rasti prodaje obstoječih storitev ali izdelkov ter v generiranju novih dohodkov, ki nastajajo kot posledica novih inovativnih izdelkov ali storitev. Tehnologija je dejavnik, ki je elektronsko poslovanje postavil tja, kjer se danes nahaja. Podjetje jo lahko kupi in postavi, mora pa jo dobro obvladati. Vsi uspešni primeri uvajanja elektronskega poslovanja so imeli kritično maso strank in partnerjev, ki so novi način poslovanja sprejeli odprtih rok.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, prednosti elektronskega poslovanja, pomanjkljivosti elektronskega poslovanja, raba interneta, uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje, zakon o elektronskem poslovanju, elektronski podpis 
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2951; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

69.
ZAKONSKI OKVIRI IZOBRAŽEVANJA ROMSKIH OTROK
Vida Žnidarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ustava Republike Slovenije določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S to ustavno določbo so možnosti, ki vključujejo sprejem posebnih zakonskih določb ali vladnih ukrepov za izboljšanje položaja vseh Romov, ki živijo v Sloveniji, le nakazane. Določbe o pravnem varstvu posebnih pravic Romov v Sloveniji so zajete v 14 področnih zakonih. V letu 2007 je bil sprejet Zakon o romski skupnosti v Sloveniji, ki ureja vprašanja organiziranosti Romov na lokalni in nacionalni ravni. Romska skupnost se tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah srečuje s problemi brezposelnosti, neurejenimi stanovanjskimi in drugimi življenjskimi pogoji, predvsem pa z nizko izobrazbeno strukturo Romov. Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se problematika romske skupnosti najbolj kaže v brezposlenosti, slabih življenjskih pogojih, nizki izobrazbeni strukturi… Najnovejše raziskave in razne strategije, ki se izvajajo z namenom izboljšanja življenjskih pogojev in hitrejši ter lažji asimilaciji, vse bolj upoštevajo kulturno, jezikovno in zgodovinsko raznolikost. Kar se kaže tudi v zakonodaji, še posebej na področju izobraževanja. Posebne potrebe šoloobveznih romskih otrok narekujejo tudi temu primerne prilagoditve. Zakonodaja je na tem področju dokaj fleksibilna in omogoča tako možnost oblikovanja oddelkov zgolj z romskimi otroki ali mešane oddelke, kjer romski otroci obiskujejo pouk skupaj z ostalimi neromskimi otroci. Vse več se povdarja integriranost romskih otrok v zgodnji dobi izobraževanja, tako pred samim vstopom, kot tudi kasneje, v prvih štirih razredih. V začetnem obdobju rabijo največ pomoči, ta se vse bolj izvaja v obliki romskih pomočnikov. V RS področje vzgoje in izobraževanja romske skupnosti poleg ostalih področnih zakonov ureja predvsem Zakon o osnovni šoli, ki daje pravno podlago podzakonskemu urejanju. Zakonodaja je na omenjenem področju dokaj skopa, zato prepušča pravno ureditev predvsem podzakonskemu urejanju. Z uvedbo Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v RS leta 2004, pri kateri je poleg strokovnjakov Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo sodelovala tudi Zveza Romov Slovenije, so se na področju podzakonskega urejanja na področju vzgoje in izobraževanja romske skupnosti pričele bistvene spremembe, ki se v praksi po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport že kažejo v izboljšanju izobrazbene strukture romske skupnosti. Problem razvrščanja romskih otrok v osnovne šole s prilagojenim progamom na podlagi šolske neuspešnosti, ki izvira iz jezika ali specifičnosti romske kulture, pa tudi s prenovljeno strategijo še vedno ni v celoti odpravljeno.
Ključne besede: Ključne besede: Romska skupnost, slabi življenjski pogoji, izobrazba, Zakon o romski skupnosti, Zakon o osnovni šoli, Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v RS, romski pomočnik.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 2431; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

70.
IZČLENITEV KOT POSEBNA OBLIKA DELITVE PODJETJA
Janja Varšnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi proučujemo postopek izčlenitev kapitalskih družb s pravnega, računovodskega in davčnega vidika. V okviru pravnega vidika izhajamo iz Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. Predstavimo zgodovino zakona ter povezavo z Evropskim pravom družb. Analiziramo značilnosti in prednosti postopka izčlenitve ter vplive na poslovanje. Nadalje proučujemo celoten postopek izčlenitve, in sicer obravnavamo pravne značilnosti izčlenitev z ustanovitvijo novih družb ter izčlenitev s prevzemom. V nadaljevanju naloge obravnavamo računovodski vidik, kjer predstavimo pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov in vodenje poslovnih knjig ter prikažemo izdelavo bilanc po knjigovodski vrednosti. Pri računovodskem obravnavanju se sklicujemo predvsem na Slovenske računovodske standarde SRS, Mednarodne standarde poročanja MSRP in določbe zakona ZGD-1. Težavo nam je predstavljalo predvsem pomanjkanje ustrezne literature s področja računovodenja. Obravnavamo tudi izčlenitev z davčnega vidika, saj je ena izmed prednosti brez dvoma tudi davčna nevtralnost. Izhajali smo iz Zakona o davku od dohodku pravnih oseb ZDDPO-2, ki določa, da sta tako prevzemna kot tudi prenosna družba upravičeni do davčnih ugodnosti, če izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Davčna nevtralnost pri izčlenitvi pa je upoštevana tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost ZDDV-2, ki izrecno določa, da se davek na dodano vrednost ne obračunava in ne plačuje pri prenosu premoženja, ki nastane zaradi statusnih preoblikovanj. Pravne, računovodske in davčne značilnosti izčlenitve prikažemo tudi na praktičnem primeru. V zadnjem delu naloge na kratko omenjamo tudi pravne lastnosti izčlenitve pri samostojnih podjetnikih in zadrugah.
Ključne besede: zakon o gospodarskih družbah, izčlenitev, izčlenitev z ustanovitvijo novih družb, izčlenitev s prevzemom, računovodenje, obdavčitev, davčne ugodnosti.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3983; Prenosov: 949
.pdf Celotno besedilo (690,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici