| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 406
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
MEDIACIJA V GOSPODARSKIH SPORIH TER PRIMERJAVA MED SLOVENSKIM IN AMERIŠKIM SISTEMOM
Samra Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev mediacije v gospodarskih sporih ter njen postopek. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) pravi, da mediacija pomeni postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem. V diplomskem delu je najprej na kratko obrazložen pomen alternativnega reševanja sporov, zakon (ZARSS) in njegov namen ter vse njene oblike oziroma vrste, kot so arbitraža, konciliacija, zgodnja nevtralna ocena, postavitev institucionalnega ombusmana, predstavitev spora javnosti, pogajanja, mini sojenje ter uporaba različnih mešanih metod le-teh. Nato je razloženo kaj, je ključno v praksi pri mediaciji. Namreč, da spora mediator nikoli ne reši na način, da sam razsodi, kdo ima prav. Do rešitve torej morata priti stranki sami, ob pomoči mediatorja. Le ta mora biti nepristranski, uživati mora ugled obeh strank in delovati mora v duhu iskanja rešitve spora pri obeh strankah. Po priporočilu Sveta Evrope morajo biti mediatorji strokovni, ugledni, šolani za to delo in morajo imeti možnosti za dodatno izobraževanje. Zato je tudi v diplomskem delu obravnavan Evropski kodeks etičnih načel (oziroma vedenja in ravnanja) za mediatorje, ki natanko opisujejo najpomembnejša načela. Nato so predstavljeni še ameriški začetki in vrste ARS-a, ter nekatere vrste ureditve pri zveznih sodiščih in posameznih zveznih državah.
Ključne besede: REŠEVANJE SPOROV, ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV (ARS, ZARSS, POSTOPEK MEDIACIJE, SODIŠČU PRIDRUŽENA MEDIACIJA, ZAKON O MEDIACIJI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, MEDIACIJA V ZDA.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2544; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (934,57 KB)

42.
PRAVICE OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI S POUDARKOM NA PRAVICAH V POSTOPKU ZDRAVLJENJA OZIROMA OBRAVNAVE BREZ PRIVOLITVE
Katja Fratina, 2010, diplomsko delo

Opis: Osebe z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, saj zaradi vpliva duševnih motenj na njihovo mišljenje, zaznavanje, razsodnost, obnašanje, odločanje, ipd. niso sposobni sprejemati odločitev, kaj je v njihovem interesu in varovati svojih pravic. Te osebe so zaradi duševnih motenj stigmatizirane in diskriminirane, kar vpliva na kršenje njihovih pravic. Zato mednarodni in nacionalni pravni akti določajo pravice, ki jim pripadajo in njihovo varstvo. Še posebej so varovane pravice oseb z duševnimi motnjami v postopku zdravljenja brez privolitve, ki posega v pravico do prostovoljnega zdravljenja in pravico do osebne svobode. Zdravljenje brez privolitve mora imeti podlago v ustavi, zakon mora določiti natančne pogoje, odredi se s sodno odločbo in zagotovljena morata biti sodni nadzor in sodno varstvo. Zakon o duševnem zdravju je celovito določil pravice oseb z duševnimi motnjami ter njihovo varstvo, največ pozornosti pa je posvečene postopkom zdravljenja oziroma obravnave brez privolitve.
Ključne besede: Osebe z duševnimi motnjami, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve, stigmatizacija, diskriminacija, pravice, Zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2828; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

43.
PRIMERJAVA SENČNEGA BANČNIŠTVA MED EVROPSKO UNIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE
Jasna Čavalić, 2016, magistrsko delo

Opis: Zadnja finančna kriza, ki je posledica globalne finančne nestabilnosti, je pokazala na pomembnost rastočega senčnega bančništva. Senčno bančništvo se navezuje na aktivnosti v zvezi z likvidnostjo, kreditnim posredništvom in spremembo ročnosti finančnih sredstev, ki potekajo zunaj urejenega bančnega sistema. Senčno bančništvo tako poimenujemo zaradi izmikanja bančnim regulacijam. V magistrski nalogi smo se osredotočili na senčno bančništvo v Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Predstavili smo pojem senčnega bančništva, njegovo vlogo in način delovanja. Opisali smo glavne subjekte in aktivnosti, ki tvorijo senčni bančni sistem. Kljub problemom z razpoložljivostjo podatkov smo primerjali obseg senčnega bančništva v EU in ZDA in ugotovili, da je ta manjši v EU kot v ZDA. Ugotovili smo tudi, da se je velikost senčnega bančništva v EU povečala v času finančne krize, medtem ko so razmere v ZDA šle v drugo smer: v času krize se je obseg dejavnosti v senčnem bančništvu v ZDA zmanjšal. Regulacija bančništva je bila v preteklosti zelo pomanjkljiva. V želji, da se v bodoče ne bi ponovila gospodarska kriza v enakih dimenzijah, pa so na območju Evrope in v Združenih državah Amerike finančni izvedenci v interakciji z regulatorji na novo napisali oz. izpopolnili zakone, ki so do zdaj imeli pravno moč na finančnih trgih. V EU so dopolnili zavezujoče direktive zbrane v Basel III; v ZDA so pravno potrdili celosten zakonik, imenovan Dodd-Frankov zakon, katerega cilj je sistematizirati kompleten ameriški finančni sektor.
Ključne besede: senčno bančništvo, listinjenje, repo posli, drugi finančni posredniki, bančna regulacija, Dodd-Frankov zakon, Basel III
Objavljeno: 11.01.2017; Ogledov: 829; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

44.
PRILAGAJANJE SLOVENSKIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE EVROPSKEMU TRGU KAPITALA - PRIMER KBM INFOND DZU D.O.O.
Andrej Prebil, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo skušali predstaviti stanje slovenskih DZU. Predstavili smo osnovne smernice EU za prilagoditev slovenske zakonodaje in kako je spremenjena slovenska zakonodaja vplivala na poslovanje slovenskih DZU. Opravili smo podrobno analizo slovenskih DZU, in sicer, kaj upravljajo, kako so sestavljeni portfelji in kakšni so tržni deleži. Kot vzorčni primer smo predstavili KBM Infond DZU. Podrobno smo opredelili VS, ki jih upravljajo, in sicer naložbeno politiko, sestavo portfeljev in donose v obdobju od leta 2002-2009. V intervjuju z vodstvom KBM Infond DZU smo se seznanili z vplivi spremenjene zakonodaje, s tem, kako se spopadajo s konkurenco in kaj načrtujejo v prihodnosti. Skozi analizo strukture produktov KBM Infond DZU smo prišli do določenih predlogov za izboljšanje ponudbe in poslovanja.
Ključne besede: DZU - Družba za upravljanje, PID - Pooblaščena investicijska družba, ID - Investicijska družba, IS - Investicijski sklad, VS - Vzajemni sklad, ZISDU-1 - Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, UCITS - ang. Undertakings for Collective Investment in Transferable Securites, MiFID - ang. Markets in Financial Directive, KNPVPVP - Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ATVP - Agencija za trg z vrednostnimi papirji…
Objavljeno: 31.08.2010; Ogledov: 1762; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (295,87 KB)

45.
NASTANEK IN ZAČETEK DELOVANJA NOVE OBČINE
Anja Medved, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je kot temeljna samoupravna lokalna skupnost opredeljena občina, ki je po naši zakonski ureditvi tudi edina »obvezna« samoupravna lokalna skupnost. Vlogo, položaj in ureditev lokalne samouprave določa država z zakonodajo. Odločanje o skupnih zadevah javnega pomena znotraj občine pa mora biti avtonomno, neodvisno od državne oblasti (seveda pa v okviru zakonodaje). Poleg ustave sta za normativno ureditev občine najpomembnejša še dva zakona, in sicer Zakon o lokalni samoupravi in pa Evropska listina lokalne samouprave. Med najpomembnejše elemente, ki opredeljujejo občino, lahko štejemo: prostorsko zaokroženost območja (osnovni gradnik vsake občine so naselja), sposobnost zadovoljevanja skupnih potreb in interesov prebivalcev na tem območju in pa minimalno število prebivalcev občine, ki mora biti takšno, da omogoča izvajanje lokalne samouprave v funkcionalnem smislu. Sam postopek ustanovitve občine predstavljajo tri glavne faze, in sicer: • predhodni postopek, • zakonodajni postopek in • postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Predhodni postopek zajema izvedbo posvetovalnega referenduma, na podlagi katerega bi se naj ugotovila prava volja prebivalcev glede ustanovitve nove občine oziroma glede spremembe območja občine. Sledi zakonodajni postopek, posledica katerega je sprejetje Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zadnjo fazo predstavlja postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Ta faza je namenjena izvolitvi oziroma imenovanju vseh organov občine in pa sprejetju vseh aktov, potrebnih za delovanje občine. Ko je postopek ustanovitve občine končan, je potrebno razdeliti še skupno premoženje občin (to seveda ne velja v primeru, ko se združi dve ali več sosednjih občin — takrat se premoženje teh občin združi). Osnovo za delitev premoženja predstavlja premoženjska bilanca občine, v kateri občina izkazuje vrednost premičnih in nepremičnih stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pa pravice. V primeru, da nova in prejšnja občina ne porazdelita premoženja sporazumno, se premoženje razdeli na osnovi določb Zakona o lokalni samoupravi, ki v tem primeru natanko določa način razdelitve premoženja. Danes imamo v Sloveniji 210 občin. Od tega je 11 mestnih. Mestne občine se ustanovijo na območju mesta, zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja. Poleg navadnih oziroma vaških in mestnih občin pa zakon predvideva še tretjo vrsto občin, to so občine s posebnim statusom, ki se jim podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij, kot so gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja. Vendar občin s posebnim statusom v Sloveniji trenutno še ni. Sicer pa smo bili v zadnjih 20-tih letih priča trem večjim spremembam občinske mreže. Prva se je zgodila leta 1995 in je bila posledica začetka reforme lokalne samouprave po osamosvojitvi RS. Takrat je bilo ustanovljenih 147 občin, ki so bile oblikovane na podlagi krajevnih skupnosti, ki so do tedaj predstavljale najpomembnejšo raven lokalne samouprave. Konec leta 1998 je sledila druga večja sprememba občinske mreže. Takrat je Državni zbor z dvema spremembama Zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij povečal število občin iz 147 na 192. leta 2002 pa je bila ustanovljena še 193. občina. Zadnja sprememba pa se je zgodila leta 2006, ko so najprej marca tega leta ustanovili 12 novih občin, junija pa še 5. Tako imamo torej skupaj 210 občin, od katerih pa prevladujejo predvsem manjše občine oziroma občine z 2000 do 5000 prebivalci.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, ustanovitev občine, Zakon o lokalni samoupravi
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 3428; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (705,15 KB)

46.
VPLIV STATUSIH SPREMEMB NA POSLOVANJE JAVNEGA PODJETJA
Ana Lokar, 2010, diplomsko delo

Opis: Primarni cilj poslovanja javnega podjetja je čim večji prispevek k splošni blaginji ljudi oziroma boljši kakovosti življenja. Splošno blaginjo je mogoče opredeliti kot stanje, ki zadovolji potrebe širšega kroga prebivalstva določene države oziroma skupnosti. Zadovoljstvo posameznika v veliki meri pripomore k večji produktivnosti, ustvarjalnosti in osredotočenosti tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Zato je splošni blaginji in s tem tudi delovanju javnih podjetij treba posvetiti veliko pozornosti. Smisel izvajanja gospodarskih javnih služb preko javnih podjetij je tudi v tem, da preskrba prebivalstva ni odvisna od trenutnega stanja kapitala in ekonomske moči podjetništva, temveč da so osnovne dobrine zagotovljene permanentno, čemur po mojem mnenju lahko daje zagotovilo le javno podjetje. Lastnici javnega podjetja sta občini Litija in Šmartno pri Litiji, ki določata obseg in dejavnost javnega podjetja, cene izdelkov ali storitev, ki jih proizvaja ali opravlja javno podjetje, odločata o naložbah ter o uporabi čistega dobička in poravnavi izgube kot možni rezultat poslovanja v določenem letu.
Ključne besede: javno podjetje financiranje tržna dejavnost odlok zakon
Objavljeno: 23.08.2010; Ogledov: 1222; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (831,17 KB)

47.
Pacientove pravice in njihova aplikacija v prakso
Amadeus Lešnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za pacientove pravice narašča povsod po svetu, saj postajajo osrednja zahteva pri izboljšanju kakovosti in racionalizaciji zdravstvenega varstva. V večini evropskih držav se organizacije za varstvo človekovih pravic in pravic pacientov zavzemajo za bolj enakopravno in uravnoteženo razmerje med pacienti, zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci. Vse bolj se od pacientov zahteva, da odgovorno ravnajo s svojim zdravjem. Z naraščajočimi odgovornostmi se povečuje tudi pomembnost pravic, ki jih imajo kot ljudje in kot pacienti. V magistrskem delu smo predstavili zakon o pacientovih pravicah in z raziskavo ugotavljali, v kolikšni meri so pacienti in zdravstveni delavci v enem od Kliničnih centrov seznanjeni z zakonom o pacientovih pravicah ter v kolikšni meri se pacientove pravice v praksi spoštujejo. Poudarek je na etičnem vedenju zdravstvenih delavcev, na spoštovanju, pacientovih pravicah ter partnerskem odnosu v razmerju do pacienta. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov za 100 pacientov, ki so se v tem času zdravili ali bili napoteni na zdravljenje v eno od kliničnih ustanov, ter 100 zaposlenihzdravstvenih delavcev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica anketiranih zdravstvenih delavcev ne pozna pacientovih pravic, kot jih pacientom zagotavlja zakon, kljub temu, da je zakon v veljavi že od avgusta leta 2008. Prav tako svojih pravic ne pozna nekaj manj kot polovica anketiranih pacientov. Pacientove pravice se kršijo na mnogih področjih; nekateri zdravstveni delavci jih kršijo kljub temu, da jih poznajo in se tega zavedajo. Iz raziskave s pacienti je razvidno, da 9 (9 %) anketiranih pacientov ni bilo obravnavanih enakopravno, 62 (62 %) anketiranim pacientom se zdravstveni delavec ni predstavil, o njihovem zdravstvenem stanju pa se je pogovarjal v prisotnosti drugih, kar trdi 26 (26 %) anketiranih pacientov in 46 (46 %) zdravstvenih delavcev. Jasno je, da v primeru, če se pacientu ne predstavimo in se o njegovem zdravstvenem stanju pogovarjamo v čakalnici, polni čakajočih pacientov, grobo kršimo njegovo zasebnost in dostojanstvo. Da imajo zdravstveni delavci za obravnavo pacienta premalo časa, ne sme in ne more biti izgovor za kršenje pacientovih pravic in s tem njegovega dostojanstva.Sklep. Pacient dobiva vlogo in značilnosti potrošnika. Zdravstveni delavci smo dolžni zagotoviti pogoje, v katerih bodo potrebe, želje in pravice pacienta v polni meri in dosledno spoštovane. Le takšno ravnanje bo v pacientu vzbudilo zaupanje, za katerega si mora prizadevati vsak posameznik, ki sodeluje pri zdravstveni obravnavi pacienta. Zavedati se moramo, da je edino merilo naše uspešnosti in kakovosti zadovoljen pacient.
Ključne besede: zakon o pacientovih pravicah, mediacija, pravice, pacient, pojasnilna dolžnost, medicinske sestre, zdravstvena obravnava
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 4403; Prenosov: 1206
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

48.
DUŠEVNO ZDRAVJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE
Tim Košak, 2010, diplomsko delo

Opis: Problematika duševnih bolezni je stara toliko kot človek. Skozi zgodovino so se ljudje različno odzivali do tovrstne problematike, je pa žal jasno viden enak z nevednostjo in s strahom prežet pogled na duševne bolnike skozi različna obdobja zgodovine. Tak pogled je omogočal razčlovečenje bolnikov in kršenje vseh obstoječih človekovih pravic. Težko je podati enotno definicije duševnega zdravja, v vsakem primeru pa gre za težave duha, ki so pogosto vezane tudi na zunanje okoliščine in tudi na stanje telesa. Danes bolnike ščitijo različne organizacije, mednarodni in nadnacionalni predpisi, pri čemer ima v Evropi zelo pomembno vlogo Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi same države preko ustave in ostale zakonodaje. Slovenija še pred kratkim ni imela ustrezno urejene zakonodaje na tem področju. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, je Slovenija leta 2008 le dobila zakon, ki naj bi celovito in izčrpno določal pravice in dolžnosti na področju duševnega zdravja. Hkrati je prišlo tudi do spremembe kazenske zakonodaje, ki po mnenju mnogih ni ustrezno usklajena z zakonodajo na področju duševnega zdravja. Zakon o duševnem zdravju prinaša potrebno zakonsko podlago, za bolj učinkovito in pravilno zdravljenje bolnikov, s seboj pa prinaša tudi veliko površnosti, malomarnosti in pomanjkanja strokovne podlage. Kljub temu, da prinaša nujne in dobronamerne spremembe, ki jih pozdravljajo delavci, bolniki in svojci, je premalo inovativen, njegova vsebina pa zastarela, saj je zakonodajalec na sprejetje čakal kar 15 let. Ker zakon nalaga ravnanja, ki jih je praktično le težko ali nemogoče uresničiti, podvaja vloge in naslovnike spravlja v nerešljive situacije, obstaja s strani strokovne javnosti že zdaj veliko pobud za njegove spremembe.
Ključne besede: Ključne besede: duševno zdravje, definicija in pojmovanje duševnega zdravja, zgodovina norosti, pravno varstvo nasploh in v Evropi, Evropska konvencija o človekovih pravicah, duševno zdravje v Sloveniji, usklajenost kazenske zakonodaje z zakonodajo na področju duševnega zdravja, Zakon o duševnem zdravju, postopek hospitalizacije brez privolitve bolnika.
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 4221; Prenosov: 785
.pdf Celotno besedilo (630,28 KB)

49.
UPRAVIČENE ODSOTNOSTI Z DELA V SKLADU Z ZAKONOM IN KOLEKTIVNO POGODBO
Renata Damiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Upravičene odsotnosti z dela predstavljajo eno izmed temeljnih pravic delavca. Med druge upravičene odsotnosti z dela Zakon o delovnih razmerjih uvršča odsotnost, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka, če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost zaradi praznovanja ob praznikih in dela prostih dnevih, odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, odsotnost zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odsotnost zaradi izobraževanja, odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta, odsotnost z dela zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti, ter odsotnost zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima torej po Zakonu o delovnih razmerjih relativno široke možnosti zaradi katerih je lahko upravičeno odsoten z dela. Upravičene odsotnosti z dela urejajo akti različnih mednarodnih organizacij od Mednarodne organizacije dela do Evropske Unije, ki določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svoji notranji zakonodaji upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih sledi aktom mednarodnih organizacij in postavlja v svojih določbah minimalne standarde, pri tem pa dopušča možnost ugodnejšega urejanja pravic delavcev in s tem omenjenih institutov v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. Drugačno oz. ugodnejše urejanje upravičenih odsotnosti z dela je pomembno tako s stališča delavca, da regenerira svoje psihofizične sposobnosti in lažje usklajuje svoje poklicne interese z družinskim življenjem, kot s stališča delodajalca, da zagotovi organizacijo in nemoteno delovanje svojega delovnega procesa.
Ključne besede: upravičene odsotnosti z dela, Zakon o delovnih razmerjih, pravno varstvo, kolektivne pogodbe, ugodnejše urejanje v kolektivnih pogodbah.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4005; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (466,69 KB)

50.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 1613; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici