| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LEVSTIKOVI NAGRAJENCI
Maša Dornik, 2014, diplomsko delo

Opis: Levstikove nagrade so prva tovrstna potrditev mladinskega leposlovja pri nas. Diplomsko delo prikazuje razvoj in zgodovino podeljevanja nagrad, priznanj kvalitetnemu mladinskemu leposlovju, ki jih podeljujejo od leta 1949. Gre za založniško nagrado založbe Mladinska knjiga (osnovni namen založbe je bil izdajanje najboljših del otroške in mladinske literature), ki jo je začela podeljevati z namenom spodbujanja književnikov in ilustratorjev za mlade bralce. Diplomsko delo v osrednjem delu predstavlja mladinski literarni opus osmih nagrajencev Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja, ki jo podeljujejo od leta 1999. Prvič so jo podelili Kristini Brenkovi, ki je pri Mladinski knjigi tudi vrsto let sodelovala, bila je njena prva urednica mladinskega leposlovja. Njen literarni opus se začenja z Deklico Delfino in lisico zvitorepko, ki ji je prinesla omenjeno nagrado. Kajetan Kovič je leta 2001 prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja za svoja mladinska dela, njegova slikanica Pajacek in punčka je dobila Levstikovo nagrado leta 1985. Tone Pavček, ki si je že s svojimi prvimi objavami prislužil sloves klasika, je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2003, njegov Juri Muri v Afriki pa je doživel nešteto ponatisov in prejel Levstikovo nagrado (1958), ki ji je leta 1961 sledila še ena, in sicer za zbirko Velesenzacija. Dane Zajc (Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja je prejel leta 2005) je za zbirko Abesedarija, v kateri vsaka pesem pomeni novo domislico, prejel Levstikovo nagrado leta 1977. Pri Niku Grafenauerju, ki je dobil Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja leta 2007, se je vse začelo s Pedenjpedom, nadaljevalo pa s pesniško zbirko Nebotičniki, sedite in Majhnico, zanju je dobil Levstikovi nagradi leta 1980 in 1987. Polonca Kovač je za svoj vrhunski opus pravljično-fantastičnih zgodb Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela leta 2009. Prejemnica Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja (2011) Svetlana Makarovič je prejela Levstikovo nagrado že s prvo zbirko pravljic Miška spi leta leta 1973, sledila je še Levstikova nagrada za knjige Kam, kam kosovirja?, Kosovirja na leteči žlici in Pekarna Mišmaš (1975). Leta 2013 je Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju izvirnega leposlovja prejela Neža Maurer. Mladinska knjiga tako s svojo dolgo tradicijo še vedno drži pobudo kvalitetnega branja.
Ključne besede: nagrade mladinskega leposlovja, Levstikova nagrada, Mladinska knjiga, Tone Pavček, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Polonca Kovač, Niko Grafenauer, Neža Maurer
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 1437; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca
Marjana Florjan, 2005, diplomsko delo

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (612,18 KB)

3.
Katarina Zajc (ur.): Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Tomaž Keresteš, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Katarina Zajc, Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 376; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (47,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici