| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana
Rosana Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Po definiciji Evropske unije, ki so ga sprejele članice, razumemo pod pojmom Zahodni Balkan države nastale na območju nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo. V diplomskem delu Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana so prikazane in primerjane gospodarske spremembe, ki so se zgodile znotraj omenjenih držav v dvajsetih letih po padcu berlinskega zidu in družbeno političnih spremembah, ki so sledile. Namen je predstaviti proces tranzicije in analizirati strukturne spremembe v gospodarstvih Slovenije in državah Zahodnega Balkana, s poudarkom na nekaterih pomembnih mejnikih, kot je razpad Jugoslavije, nastanek novih držav in prehod na tržno gospodarstvo. Z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let je prišlo do preoblikovanja nekdanjih jugoslovanskih republik v samostojne države. Hkrati se je oblikovala nova država Kosovo z večinskim albanskim prebivalstvom na ozemlju nekdanje avtonomne pokrajine Kosovo, ki je bila del Republike Srbije. Rezultati tranzicije gospodarstev nekdanjih socialističnih držav, s prehodom iz socialističnega gospodarskega modela v tržno naravnano kapitalistično gospodarstvo so bili različni. Razlog je v različnih razvojnih stopnjah gospodarstev ob začetku tranzicije, ki so bile odraz zgodovinskega razvoja držav. Poleg strukturnih problemov nacionalnih gospodarstev so na uspeh tranzicije vplivali oboroženi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro atlantske povezave je nujno potrebno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, prehod v postindustrijsko dobo in usklajevanje nacionalnih zakonodaj ter standardov s predpisi Evropske unije. Do začetka tranzicije je gonilno silo gospodarske rasti predstavljala razvita industrija, kar še posebej velja za Slovenijo, Hrvaško ter delno za Bosno in Hercegovino. Kmetijstvo je bilo zelo pomembno za Srbijo, medtem ko sta Makedonija in Črna gora zaostajali v razvoju vseh gospodarskih sektorjev. Strukturni problemi nacionalnih gospodarstev so razvidni iz razmerij med sektorji. Tako je kmetijstvo še vedno zaposlovali veliko delovne sile, industrija je prispevala nesorazmerno visok delež. Struktura industrije je temeljila na delovno intenzivnih in energetsko potratnih tehnologijah. Pomanjkanje sodobnih industrijskih panog se je odražalo v slabo razvitem terciarnem sektorju. Najslabše izhodišče od držav Zahodnega Balkana je imela Albanija, kar je posledica politične diktature, samoizoliranosti in zaprtosti nacionalnega gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske spremembe, Slovenija, integracija v EU, Zahodni Balkan, tranzicija, socializem, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1848; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
4.
Kriminalne skupine na Zahodnem Balkanu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Karmen Selić, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriminal je že dlje časa prisoten v naši družbi. Ko govorimo o kriminalnih skupinah na Zahodnem Balkanu, mislimo na izredno dobro organizirane, najsodobneje opremljene in visoko usposobljene skupine in mreže. Kriminalne združbe so pridobile na moči, predvsem v času vojne in s črnim trgom. Začele so intenzivneje širiti svoje dejavnosti. Kriminalne skupine na Balkanu so trenutno upodobljene kot ene izmed najpomembnejših epicentrov organiziranega kriminala. V preteklosti so se ukvarjali predvsem z tihotapljenjem drog, danes je ta dejavnost le ena izmed mnogih ilegalnih aktivnosti kriminalnih skupin. Predvsem se osredotočajo na prostitucijo, tihotapljenje ukradenih avtomobilov, tihotapljenje migrantov, tihotapljenje žensk in otrok z namenom izkoriščanja, nelegalno trgovanje z orožjem, cigareti ipd. Gospodarski kriminal in organiziran kriminal sta si zelo podobna. Kriminalci se povezujejo zaradi istega cilja in sicer zaradi ustvarjanja velikih dobičkov. Prisoten je ekonomski kriminal (korupcija, podkupovanje, igralništvo) in ustrahovanje ter pobijanje prič, policistov, sodnikov, tožilcev. Pomembno je omeniti » Balkansko pot«, po kateri potekajo vse ilegalne trgovske poti med Bližnjim Vzhodom in Zahodnih Balkanom. Organiziran kriminal na Zahodnem Balkanu negativno vpliva na finančne tokove, tržno okolje in na odnose z državami Zahodne in Osrednje Evrope. Predstavniki Evropske Unije in Europola so mnenja, da organiziran kriminal predstavlja grožnjo vrednotam, pravicam in temeljnim svoboščinam vseh narodov. Predstavlja grožnjo varnosti, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Zato se različni predstavniki borijo proti vsakršnemu ogrožanju vrednot, kajti varnejši Zahodni Balkan je pogoj za varnost v Evropi.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Zahodni Balkan, diplomske naloge
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1469; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (421,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici