| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1149
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju
Neža Žugelj Gašperšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (892,09 KB)

2.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Nika Pirih, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem povzemamo teoretična izhodišča o motivaciji, zadovoljstvu, nezadovoljstvu, motivacijskih dejavnikih in motivih. Namen naloge je ugotoviti stanje motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih v podjetju X in na podlagi rezultatov vodstvu podjetja podati predloge za izboljšavo. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta ključna za dobro in natančno opravljeno delo, s katerim lahko podjetje dobro posluje. V drugem delu diplomske naloge smo ugotovili, da so v podjetju X zaposleni dokaj motivirani in zadovoljni, vendar bi lahko njihovo stopnjo motiviranosti ter zadovoljstva še povečali. Ugotovili smo, da so najbolj motivirani moški; zaposleni, stari 30-44 let ter nad 59 let; z višješolsko izobrazbo ter tisti zaposleni, ki so v podjetju do 5 let ter tisti, ki so zaposleni v režiji. Najbolj zadovoljne delavke pa so ženske; zaposleni, stari 30–40 let ter nad 59 let; zaposleni z visokošolsko in višješolsko izobrazbo; zaposleni, ki so v podjetju manj kot 5 let ter tisti, ki delajo v režiji. Podjetju X predlagamo, da vodje za povečanje motivacije pogosteje pohvalijo delavce za dobro opravljeno delo in vložijo več truda v motiviranje zaposlenih. Za povečanje zadovoljstva pa predlagamo, da se izboljša organizacija dela ter se zagotovi dodaten kader v obdobjih, ko se poveča količina dela.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo.
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Vpliv izobrazbe in delovnega mesta na zadovoljstvo pri delu
Hana Vučko, 2021, diplomsko delo

Opis: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi. V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Ključne besede: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (931,57 KB)

4.
Zadovoljstvo zaposlenih z izobraževanjem v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
Klavdija Likar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje raziskavo zaposlenih na Zavodu RS za transfuzijsko medicino glede zadovoljstva z izobraževanjem in njihove motivacije za udeležbo. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so zaposleni zadovoljni z izobraževanjem in motiviranjem. Izvedeli smo tudi, kateri dejavnik zaposlene najbolj preprečuje pri udeležbi na izobraževanjih. V teoretičnem delu bomo predstavili pomen in osnovne pojme izobraževanja ter motivacije. V nadaljevanju bomo opisali motivacijske dejavnike, ki vplivajo na udeležbo izobraževanj in načine motiviranja. V drugem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da je večji del zaposlenih zadovoljnih z organizacijo in izvedbo izobraževanj. Spodbudna je bila ugotovitev, da zaposlene k udeležbi izobraževanj najbolj motivira pridobivanje novih znanj. Manj spodbudna je, da zaposlenim preprečujejo udeležbo finančna sredstva, ki jih je vsako leto manj. Na temelju analize lahko sklepamo, da so izobraževanja organizirana ustrezno. Tudi motiviranje zaposlenih je zelo uspešno, saj so dejavnik motiviranja višje plačilo umestili na zadnje mesto.
Ključne besede: Izobraževanje, motivacija, zaposleni, zadovoljstvo, Zavod za transfuzijsko medicino
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Poznavanje in zadovoljstvo z delom Komisije za preprečevanje korupcije med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, Bojan Dobovšek, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je ugotoviti, kako prebivalci Pomurja poznajo Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in kako so zadovoljni z njenim delom. Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del na področju preprečevanja korupcije, na podlagi katere je bil oblikovan vprašalnik. Z uporabo statističnega orodja SPSS so opravljene statistične analize, s pomočjo katerih smo lahko uspešno odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve: Med izpraševanci Pomurja na (ne)zadovoljstvo z delom KPK najbolj vplivata ocena sodelovanja KPK z drugimi institucijami in ocena profesionalnosti ter integritete. Ugotavljamo, da na (ne)zadovoljstvo z delom KPK nimata vpliva ocena narave njenega dela in zaznava korupcije v Pomurju. Omejitve/uporabnost raziskave: Vzorčenje v naši raziskavi ni bilo opravljeno verjetnostno, zato rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Zaradi krajšega časa zbiranja podatkov je naš vzorec dokaj majhen (N = 164). Praktična uporabnost: Raziskovalni model in rezultati predstavljajo zelo dobro izhodišče za prihodnje raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mnenja, ki izhaja iz rezultatov naše raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tovrstna raziskava v Sloveniji še ni bila opravljena, kar predstavlja izvirnost prispevka na tem področju in spodbuja predvsem mlade raziskovalce za raziskovanje mnenja prebivalcev o tovrstnih institucijah in raziskovanju dejavnikov, ki oblikujejo takšno mnenje ter posledično omogoča izboljšave.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije, zadovoljstvo z delom, Pomurje
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (450,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Povezanost med atmosfero pri izvajanju storitve in zaznano vrednostjo storitve
Iva Lana Korošec, 2021, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava tematiko atmosfere pri izvajanju storitev z vidika percepcije uporabnika in njegovega zadovoljstva. Želja po uvidu atmosfere, zaznane vrednosti in zadovoljstva je v ospredje postavila uporabnika in njegovo percepcijo obravnavanih pojmov v povezavi s storitvijo na primeru restavracij. Podrobneje smo preučili atmosfero in njene dejavnike s strani avtorjev, ki so se s tematiko v preteklosti že ukvarjali. Storitveno okolje je bilo preučevano s strani številnih avtorjev, pri tem je bila uporabljena različna terminologija in vključene različne dimenzije. Obravnavano je bilo tudi storitveno okolje v restavracijah. Ravno dejstvo, ki priča o nenehno spreminjajoči se dinamiki okolja, pa daje aktualno relevantnost obravnavani problematiki. Storitveno okolje je smotrno za ponudnika in za uporabnika storitve. Težnja prvih je usmerjena v pozitivno zaznavanje storitvenega okolja s strani uporabnika, vendar ta še ne predstavlja dovoljšen faktor za zadovoljnega uporabnika. Na uporabnika delujejo številni dejavniki, ki se posledično kažejo v njegovem vedenju. Potrebe in želje so odvisne od vsakega posameznika, kar pomeni, da teh ne moremo v celoti pripisati in jih enačiti z značilnostmi potreb in želja določenega ciljnega segmenta, ne glede na dejstvo, da bi posameznik po določenih karakteristikah sovpadal z določeno ciljno skupino. Zaznava značilnosti storitvenega okolja poteka tako na zavedni kot na subliminalni ravni. Učinek na uporabnika pa je v obeh primerih zaznave neizpodbiten. Kadar govorimo o učinkih pogojev ambienta, ki vplivajo na uporabnika na subliminalni ravni oz. so le-ti s strani storitvenih podjetij uporabljeni subliminalno, to privede do odpiranja številnih vprašanj, ki se navezujejo na etične in moralne vidike. Opisana je bila zaznava atmosfere za vsako izmed petih čutil posebej, kjer smo podali splošne smernice za vsako čutilo in vpliv komponent čutila na uporabnika. Pri tem dodajamo, da zaradi kompleksnosti opazovanih pojavov, ni bilo mogoče vsega zajeti v raziskavo. Posameznik, v našem primeru uporabnik, tako zazna okolico kot skupek vseh senzoričnih informacij in soodvisnosti posameznih komponent določenega čutila, ki je v danem prostoru v določenem trenutku. To omogoča vseh pet čutil skupaj. Relevanco ima tako vsako človeško čutilo posebej, saj deluje vsako čutilo kot senzorična celota, vendar vse informacije, ki jih individuum zazna s pomočjo vseh čutil skupaj, tvori celoto zaznave. Pri preučevanju konceptov zaznane vrednosti storitev in zadovoljstva smo izhajali z vidikov več avtorjev, pri čemer je domača literatura predstavljala temelj. Smotrno je bilo predvsem definirati omenjena koncepta zaradi kasnejše izvedbe empiričnega dela raziskave. Številni avtorji sodobnega časa so prepoznali povezavo med preučevanimi konstrukti – atmosfera pri izvajanju storitve, zaznana vrednost in zadovoljstvo s storitvijo. Merjenje omenjenih konstruktov in povezava med njimi je bila temelj vzpostavitve hipotez z namenom ugotavljanja soodvisnosti spremenljivk oz. dejavnikov. Analizirani in interpretirani so bili demografski podatki vzorca, družba ob obisku restavracije in pogostost obiska restavracije. Podana je bila deskriptivna statistika spremenljivk, ki je obravnavala stopnjo zadovoljstva z opravljeno storitvijo, zaznano vrednost opravljene storitve in celovito oceno atmosfere v restavraciji. Interpretacija opisne statistike je bila podana za vse dejavnike, ki so bili vključeni v konstrukt atmosfera, zaznana vrednost in zadovoljstvo. Faktorska analiza je bila izvedena za vse 3 omenjene konstrukte ločeno, kjer smo pozornost namenili vrednostim komunalitet in faktorskih uteži. Pri dveh konstruktih – zaznana vrednost in zadovoljstvo smo ohranili vse spremenljivke in imeli po en faktor. Pri konstruktu atmosfera pa smo štiri spremenljivke izločili iz nadaljnje analize, kar je bila posledica neustreznih vrednosti.
Ključne besede: atmosfera, zaznana vrednost, zadovoljstvo, uporabnik, storitev.
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Vpliv instrumentov marketinškega komuniciranja na zadovoljstvo uporabnikov
Maja Bohak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali marketinško komuniciranje ter njegovo vlogo v podjetju Loterija Slovenije, d. d. Ker se zavedamo, da je marketinško komuniciranje veliko več kot samo prenos sporočila od podjetja do potrošnika, smo raziskali, kakšen vpliv ima na zadovoljstvo njegovih odjemalcev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili glavne instrumente marketinškega komuniciranja ter predstavili pojme zadovoljstva potrošnikov. Podrobneje smo predstavili Loterijo Slovenije, d. d., njeno ponudbo storitev, orodja za pospeševanje prodaje in oglaševanje. V empiričnem delu smo na podlagi pridobljenih podatkov iz vzorca 100 anketirancev raziskali, kakšno je marketinško komuniciranje izbranega podjetja ter kakšno je zadovoljstvo v izbranem vzorcu ljudi. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo statističnega programa ter jih tudi grafično prikazali. Izvedli smo faktorsko analizo, s pomočjo katere smo iskali razlike v zadovoljstvu s posameznimi vidiki storitev glede na starost ter mesečni dohodek. Ugotovili smo, da je pomemben del marketinškega komuniciranja oglaševanje, ki anketirance velikokrat spodbudi k nakupu ali jih vsaj opomni na aktualno ponudbo. Prav tako so nam izsledki raziskave pokazali, da ima marketinško komuniciranje pomembno vlogo pri nakupu storitev.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, zadovoljstvo, Loterija Slovenije, oglaševanje, pospeševanje prodaje
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Strast in vztrajnost pri delu turističnih vodnikov v Sloveniji
Nataša Uršič, 2021, magistrsko delo

Opis: V življenju je zelo pomembno, kako posameznik dojema svoje delo ali poklic. Predanost delu je le eden izmed dejavnikov, ki lahko posledično vplivajo na posameznikovo zadovoljstvo z delom in doseganje ciljev ter končni uspeh. Kako razvijati interese, vztrajati do zastavljenih ciljev kljub oviram na poti, vedno znova najti smisel in biti ob tem še zadovoljen, je zelo pomembno že od človekove rane mladosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje strasti in vztrajnosti, ki skupaj predstavljata predanost. Posebno pozornost smo namenili skupini turističnih vodnikov ter pri njih skušali razumeti predanost in njihovo osebno zadovoljstvo z delom. Empirični del smo izpeljali s pomočjo kvantitativne raziskave na vzorcu populacije turističnih vodnikov v Sloveniji. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na preverjanju povezav med občutenjem strasti in vztrajnosti ter osebnim zadovoljstvom. Opredeljena je tudi povezava med občutenjem predanosti in gotovostjo opravljanja poklica turističnega vodenja v prihodnosti. Ugotavljamo, da je za turistične vodnike v Sloveniji bolj pomembna vztrajnost kot strast. A hkrati v trenutnih razmerah ne dajejo nobenega zagotovila, da bi kljub predanosti opravljali svoj poklic turističnega vodnika tudi v prihodnosti. Izpostavljamo tudi trenutne razmere v svetu v povezavi s COVID-19 in njegov vpliv na turizem. Predstavljene so možnosti nadaljnjega raziskovanja ter smeri praktične uporabe pridobljenih ugotovitev.
Ključne besede: strast, vztrajnost, predanost, turistični vodnik, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (756,88 KB)

9.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenih
Ema Oblak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji. V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja. Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena. S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev: – Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo. – Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo. – Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši. – Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Ključne besede: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici