Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavni pomen zemljiške knjige je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (vsi podatki, kateri so vpisani v zemljiško knjigo so točni in nanje se lahko tudi lahko zanesemo), saj je pomembno, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Leta 1871 so se zaključili vpisi v stare zemljiške knjige in nastal je Splošni zakon o zemljiški knjigi (Obči zemljeknjižni zakon-Allgemeines Grundbuchgesetz) za območje nekdanje avstro-ogrske monarhije, ki je poenotil različne deželne zakone, ki so veljali pred njim. Ta enoten zakon je pripomogel k razvoju zemljiško-knjižnega prava in pustil vzorce, ki jih najdemo še v današnjih zemljiško-knjižnih zakonih na tem območju. Zakon iz leta 1871 je postal tako temelj Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki pa je prav tako pomemben za naše območje, saj je bil prvi takšen zakon poenoten za območje Kraljevine Jugoslavije in zelo pomemben za razvoj pravne terminologije na področju zemljiškoknjižnega prava. Za naše pravno okolje je torej izjemnega pomena leto 1930, ko so bili sprejeti Zakon o zemljiških knjigah, Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in popravljanju zemljiških knjig, Zakon o zemljiških delitvah, odpisih in pripisih ter Pravilnik za vodenje zemljiških knjig iz leta 1931. Ti predpisi so urejali zemljiškoknjižno pravo za celotno Kraljevino Jugoslavijo in bili pripravljeni po zgledu na avstrijske zemljiškoknjižne predpise iz leta 1871. Navedeni prepisi so se uporabljali v Sloveniji tudi v obdobju po drugi svetovni vojni kot pravna pravila (kar je veljalo tudi za ODZ). Komaj leta 1995 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o zemljiški knjigi, katerega veljavnost pa se je končala dokaj hitro, saj ga je že leta 2003 derogiral novi Zakon o zemljiški knjigi, ki pa z novelo ZZK-1C že podrobno razčlenjuje elektronsko poslovanje zemljiške knjige. Ker sta zemljiškoknjižna zakona iz leta 1871 in leta 1930 ključna za nastanek pravne terminologije na tem področju, menim, da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1, ureditev po noveli ZZK-1C) pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali s pomočjo teh dveh zgodovinskih zemljiškoknjižnih zakonov. S to pomočjo si bomo tudi lažje praktično razlagali sodobno ureditev z elektronsko ureditvijo zemljiške knjige.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, Obči zemljeknjižni zakon iz leta 1871, Zakon o zemljiških knjigah iz leta 1930, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), elektronska zemljiška knjiga.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2614; Prenosov: 655
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1809; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,84 MB)

Opis: Današnjega sodobnega in modernega načina življenja si ne moremo predstavljati brez premoženja, nepremičnin kot del premoženja in lastnine oziroma lastninske pravice na nepremičnini, ki daje lastniku pravico, da z njo prosto razpolaga, morebiti da jo obremeni ali odsvoji. Glede na naraščajoče število nepremičnin v zadnjih letih ter posledično naraščajoče število razpolaganj z nepremičninami, so v pravnem prometu z nepremičninami temeljnega pomena zemljiškoknjižni predpisi in zemljiška knjiga, ki izkazuje ažurno in popolno stanje pravic na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami v določenem trenutku. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, ki so postali del našega vsakdana, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov, kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe, ki so zaživele s sprejetjem novele ZZK-1C. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v elektronski zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. V zemljiško knjigo se vpisujejo pravice na nepremičninah ter pravna dejstva v zvezi z nepremičninami. Pravice se vpisujejo z vknjižbami in predznambami, pravna dejstva pa z zaznambami. Katere pravice in pravna dejstva se vpisujejo v zemljiško knjigo določa zakon. Zaznambe oziroma vpisi pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, kot vrste glavnega vpisa so prav tako pomembne za varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. Ker se z zaznambo doseže publiciranje določenih pravno pomembnih dejstev, bodisi glede osebnih lastnosti lastnika nepremičnine, bodisi glede drugih pravnih dejstev v zvezi z nepremičnino, se nihče ne bo mogel sklicevati na to, da zanje ni vedel. Z zaznambo postane določeno pravno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe. Novela ZZK-1C je v precejšnji meri spremenila pravila o zaznambah. Uvedla je nekaj novih zaznamb, nekaj nepotrebnih zaznamb je odpravila, večina spremenjenih določb o zaznambah pa je posledica informatizacije zemljiške knjige. Sam predlog za zaznambo določenega pravnega dejstva v zemljiški knjigi je potrebno vložiti v elektronski obliki, z ustrezno izbiro zemljiškoknjižnega predloga v informacijskem sistemu zemljiške knjige, oziroma izbiro ustrezne šifre zaznambe v postopku vložitve elektronskega predloga. Način vložitve elektronskega predloga za vpis želene zaznambe oziroma pravnega dejstva ali pa vpisa kakšne druge pravice v zemljiško knjigo določa nov Pravilnik o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet v skladu z novelo ZZK-1C. Pravilnik določa tudi druge relevantne postopke v sistemu informatizirane zemljiške knjige. Drug pravilnik sprejet v skladu z novelo ZZK-1C je Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri. Zemljiška knjiga in kataster se namreč medsebojno dopolnjujeta, tako da skupno povsem opredelita nepremičnino. Namen diplomske naloge je predstaviti zaznambe oziroma vpisovanje pravnih dejstev po prenovljeni ureditvi zemljiškoknjižnega prava. V tej zvezi sem najprej na kratko opisala še temeljna načela in vrste vpisov v zemljiško knjigo, ter najpomembnejše spremembe, ki jih je uvedla Novela ZZK-1C. Nato sem predstavila zaznambe, vrste zaznamb, njihove značilnosti in učinke ter spremembe v zvezi s posamezno zaznambo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nepremičnine, informatizirana zemljiška knjiga, zaznambe, pravna dejstva, elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, Novela ZZK-1C, pravni promet z nepremičninami.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2012; Ogledov: 4147; Prenosov: 789
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V tem diplomskem delu sem pisala o pravnem institutu vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je tipičen za slovenski pravni red in v enaki obliki ne obstaja v nobenem izmed drugih pravnih redov. Kot je razvidno iz samega imena instituta, ta spada v zemljiškoknjižno pravo in posledično v stvarno pravo. V začetku sem pisala o temeljnih sedmih načelih zemljiškoknjižnega prava, ki je formalno pravo in sestoji iz kogentnih pravnih norm. Opisala sem institut vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki se uporabi, ko predlagatelj nima vseh potrebnih dokumentov za veljaven vpis v zemljiško knjigo, ker so se ti izgubili ali uničili. V takšni situaciji sodišče vzpostavi listino, ki predlagatelju omogoči, da svojo stvarno pravico lahko vpiše v zemljiško knjigo. Seveda pa zakon določa pogoje pod katerimi se lahko takšna vzpostavitev izvede. V drugem delu diplomske naloge sem opisala dejanski primer, kjer se je večkrat uporabilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
Ključne besede: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ZZK-1, SPZ, temeljna načela, predlog, oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, izpodbojna tožba, posadna listina, SPB-1 Domžale
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 6230; Prenosov: 1012
Celotno besedilo (4,60 MB)