| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Ključne besede: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 2352; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (737,00 KB)

2.
Ekonomski vidik programa prizanesljivosti v Evropski uniji
Matej Bokalič, 2011, strokovni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava program prizanesljivosti kot institut prava varstva konkurence in ekonomski pogled na ta program, zlasti v povezavi s stroškovnim vidikom organa varstva konkurence, ekonomskim vplivom na proračun, kamor se stekajo plačane globe, ter ekonomskim vplivom na v kartele udeležena podjetja. S kritičnim pristopom ovrednoti prednosti in slabosti ekonomske funkcije programa prizanesljivosti z vidika organa varstva konkurence in z vidika udeležencev kartela. Avtor opozarja, da program prizanesljivosti kljub domnevnim pozitivnim učinkom na učinkovitost dela organov varstva konkurence v praksi, teoretično nima možnosti za svoje temeljito poslanstvo, če učinkovitost organa varstva konkurence že per se ne bo predstavljala resne grožnje za odkritje kartelov in sankcioniranje udeležencev.
Ključne besede: Evropska unija, gospodarsko pravo, konkurenca, konkurenčno pravo, varstvo konkurence, program prizanesljivosti, odpustitev globe, znižanje globe, kartel, organ varstva konkurence
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 168; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (158,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici