Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava uvozno funkcijo ZDA, Kanade in Mehike. Z ekonometričnim pristopom smo analizirali vpliv izbranih dejavnikov na gibanje realnega uvoza v posamezni državi. Predstavili smo uvozna gibanja in strukturo uvoza za vsako izmed obravnavanih držav. Za oceno modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov in preverili njihovo ustreznost z ekonometričnimi testi. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili indeks industrijske proizvodnje, neposredne tuje investicije, realni efektivni devizni tečaj, indeks svetovne negotovosti in uvoz iz preteklega obdobja. Ugotovili smo, da so oblikovani modeli primerno specificirani, robustni in primerni za analizo obravnavane tematike. Rezultati kažejo, da so uvozne funkcije med državami različno oblikovane – na uvoz v ZDA vplivata predvsem manufaktura in tuje investicije, v Kanadi ima vpliv na uvoz realni efektivni devizni tečaj, v Mehiki pa ima pomemben negativen vpliv globalna negotovost.
Ključne besede: ekonometrična analiza, uvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, ZDA, Kanada, Mehika, realni uvoz
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (986,61 KB)

Opis: V razmerah povečane negotovosti in dinamičnih makroekonomskih gibanj postaja razumevanje povezave med realnim gospodarstvom in kapitalskimi trgi vse pomembnejše za oblikovanje ekonomskih pričakovanj in investicijskih odločitev. Borzni indeksi kot agregatni pokazatelji gibanja trga delnic se pogosto odzivajo na spremembe v makroekonomskem okolju, zato je analiziranje teh vplivov ključno za razumevanje tržnega dogajanja. V diplomskem delu smo preučevali vpliv izbranih makroekonomskih indikatorjev na borzni indeks S&P 500, pri čemer so v ospredju kazalniki gospodarske aktivnosti, inflacije, obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnega razpoloženja ter negotovosti. Na osnovi mesečnih podatkov sta oblikovana dva regresijska modela – osnovni model, ocenjen za obdobje 2000–2024, ter alternativni model, ocenjen na krajšem obdobju 2009–2022. Osnovni model konfigurirajo spremenljivke industrijske proizvodnje, inflacije, obrestne mere in indeksa tržne volatilnosti (VIX), medtem ko alternativni model temelji na realnih napovednih maloprodajnih vrednosti, realnem efektivnem deviznem tečaju in tržni volatilnosti. Oba modela sta vključena v celovito preverjanje predpostavk metode najmanjših kvadratov (OLS), vključno s testi stacionarnosti, strukturnih prelomov, normalnosti, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Rezultati regresijske analize kažejo, da je alternativni model metodološko ustreznejši, saj bolje zadosti zahtevam ekonometrične specifikacije in dosega višjo pojasnjevalno moč. Ugotovitve potrjujejo pomembnost denarne politike, potrošniške aktivnosti, zunanjetrgovinske konkurenčnosti in tržne negotovosti pri razlagi gibanja borznega indeksa S&P 500, s čimer prispevajo k razumevanju soodvisnosti med makroekonomskim okoljem in finančnimi trgi.
Ključne besede: borzni indeks, ekonometrična analiza, makroekonomski indikatorji, metoda najmanjših kvadratov, S&P 500, ZDA
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Ključne besede: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: V prispevku se avtorja ukvarjata z umeščanjem Katoliške cerkve v ameriško družbo od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojne. Avtorja začenjata prispevek s citatom dolgoletnega direktorja Immigration History Research Centra Univerze v Minnesoti Rudolpha Veccolija, ki je zapisal, da je zgodovina Katoliške cerkve v ZDA pravzaprav zgodovina odnosa Katoliške cerkve do priseljenskih skupnosti. Avtorja ugotavljata tudi, da je bil prispevek slovenskega duhovništva k razvoju struktur Katoliške cerkve v ZDA relativno velik, še zlasti na področju michiganskega gornjega polotoka in severne Minnesote. Prispevek obravnava pomembne problematike: ustanavljanje institucij Katoliške cerkve po ameriški revoluciji in njeno umeščanje v ameriško družbo do prve svetovne vojne; odnos katoliške hierarhije v ZDA in rimske kurije do amerikanizacije priseljencev in/ali ohranjanja njihovih etničnih identitet; razvoj katoliškega šolstva in odnosa Katoliške cerkve v ZDA do javnega šolstva; gibanje za amerikanizacijo Katoliške cerkve; odnos do vprašanja suženjstva ter odnosa do afroameriške skupnosti po ukinitvi suženjstva ter vprašanje odnosa Katoliške cerkve do ravnanja ameriške države s staroselci.
Ključne besede: Katoliška cerkev, priseljenci, katoliško šolstvo, afriški Američani, suženjstvo, severnoameriški Indijanci, ZDA
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Povezava na celotno besedilo

Opis: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji. Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije. Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna. Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju. Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti. V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Ključne besede: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 97
Celotno besedilo (578,33 KB)