| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistematizacija delovnih mest za izbrano podjetje
Nataniel Pernarčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Sistemizacija dela je pomemben vir konkurenčne prednosti v podjetjih. V proizvodnih podjetjih, kjer se v današnjem času delovni procesi nenehno spreminjajo zaradi tehnološkega napredka, ima sistemizacija še večjo vrednost. Stari procesi se izboljšujejo, nekatere tehnike postanejo zastarele in se ne uporabljajo več, ustvarjajo se nove metode in nove naprave za izvajanje dela, vse to pa se dogaja hitro in brez premora. Zato so podjetja prisiljena te spremembe spremljati in jih vključiti v delo, vendar to ni vedno enostavno. V diplomskem projektu smo preučili sistemizacijo in vse potrebne elemente za izvedbo. Opredelili smo namen sistemizacije, njeno vsebino in kako se lahko uporabi. Na podlagi analize delovnih mest je mogoče ustvariti nova delovna mesta ali jih preoblikovati, nepotrebna delovna mesta pa se lahko ukinejo. Tako kot se spreminjajo procesi, se ob njih spreminja tudi zahtevnost delovnih mest, ki vpliva na določanje osnovne plače. Obravnavan je problem v izbranem podjetju, kjer zaradi hitrosti in velikega števila sprememb sistemizacija ni bila smiselna in se je sistem samo dopolnjeval. To pa je povzročilo nepreglednost sistema, ki ni bil več primeren za uporabo. Spremembe je treba prikazati v opisih delovnih mest, da imajo zaposleni vse informacije o poteku dela, odgovornostih, nalogah itd. Primerni opisi delovnih mest pa so osnovna podlaga za določanje zahtevnosti in posledično tudi primerne plače, kar je tudi osrednja tema raziskovalnega dela diplomskega projekta.
Ključne besede: sistemizacija, analiza, zahtevnost, opis dela, plačni sistem.
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (794,88 KB)

2.
Ukkonenov algoritem konstrukcije priponskega drevesa
Štefan Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: S pomočjo priponskih dreves lahko zelo preprosto in hitro izvajamo različne operacije nad nizi. Za gradnjo priponskih dreves obstajajo različni algoritmi. V diplomskem delu opi-šemo in implementiramo Ukkonenov algoritem, ki priponsko drevo zgradi v linearnem času. Najprej preučimo delovanje algoritma in tvorimo ustrezne podatkovne strukture. Sledi implementacija in preizkušanje. Z eksperimenti pokažemo karakteristike algoritma ob različnem številu znakov ter preverimo njegovo časovno in prostorsko zahtevnost.
Ključne besede: algoritmi, podatkovne strukture, analiza algoritmov, časovna in prostorska zahtevnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

4.
Diskretne strukture
Iztok Peterin, 2020

Opis: V učbeniku so predstavljene nekatere veje diskretne matematike, ki so še posebej uporabne v računalništvu. Tako se sprehodimo skozi logiko, s posebnim poudarkom na dokazu. Sledijo teorije, pri katerih igra poglavitno vlogo matematična indukcija oziroma bolj splošno induktivna posplošitev. Spoznamo osnove kombinatorike in teorije števil. Predstavljene so rekurzivne relacije, s katerimi lahko opišemo ponavljajoče se procese. To nam omogoča tudi vrednotenje algoritmov glede na čas potreben za njegovo izvedbo. Relacije, ki so podmnožice kartezičnega produkta poljubnih množic, predstavljajo širok vir presenetljivih rezultatov. Eden izmed njih rezultira v mrežah in njihovih posebnih predstavnikih Booleovih algebrah. Končamo z grafi, ki predstavljajo neverjetno uporaben matematični model za simuliranje procesov iz realnega življenja.
Ključne besede: izjavni račun, indukcija, kombinatorika, rekurzivna relacija, časovna zahtevnost, teorija števil, relacija, mreža, Booleova algebra, graf
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

5.
Szeged indeks povezav, pi indeks in wienerjev indeks povezav benzenoidnih sistemov
Doroteja Štunf, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava benzenoidne sisteme. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in s tem uporabna povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje snovi. Benzenoidni sistemi so zanimivi za raziskovanje, saj predstavljajo skupino kemijskih spojin imenovano benzenoidni ogljikovodiki. V nadaljevanju naloge so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih sistemov. V uvodu osrednjega dela so navedene definicije Wienerjevega, Szeged in PI indeksa za poljubne in nato še za utežene grafe. Sledi vpeljava vseh treh indeksov povezav s predstavitvijo algoritmov za njihov izračun v linearni časovni zahtevnosti, ki je v nalogi tudi dokazana. Za lažje razumevanje so dodani primeri izračuna na izbranem primeru benzenoidnega sistema.
Ključne besede: benzenoidni sistem, topološki indeks, Wienerjev indeks povezav, Szeged indeks povezav, PI indeks, uteženi graf, elementarni razrez, kvocientno drevo, linearna časovna zahtevnost
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 692; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Ključne besede: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
Algoritmi minimalnega vpetega drevesa v vsakdanjem življenju
Marija Gajić, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključni projketni nalogi je opisano minimalno vpeto drevo in načini iskanja minimalnega vpetega drevesa v grafu. Predstavljeni in analizirani so trije algoritmi in sicer Primov, Kruskalov in Boruvkin algoritem. Podrobneje so predstavljene tudi programske implementacije teh treh algoritmov. V nadaljevanju je predstavljena praktična uporaba minimalnega vpetega drevesa v vsakdanjem življenju ter opis enega konkretnega primera – postavljanja vodovodnega omrežja. Za izbiro optimalnega algoritma so java programske implementacije algoritmov testirane na 408 testnih datotekah z grafi. Analizirana je odvisnost časovne zahtevnosti algoritma od števila povezav v grafu. Hkrati je predstavljena še primerjava časovne učinkovitosti vseh treh analiziranih algoritmov.
Ključne besede: minimalno vpeto drevo, uporaba v vsakdanjem življenju, primerjava algoritmov, časovna zahtevnost
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 2133; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Pohitritev transformacije domnevnih razdalj
Danijel Žlaus, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu opisujemo pohitritev transformacije domnevnih razdalj, ki je izpeljanka tradicionalnih algoritmov transformacij razdalj. Transformacije razdalj običajno delujejo nad dvodimenzionalnimi binarnimi slikami, kjer vsakemu elementu ospredja določijo oddaljenost do najbližjega elementa ozadja. Kadar slika ni binarna, je nad njo potrebno izvesti dodano predprocesiranje, ki vključuje korak binarizacije. Nasprotno pa lahko transformacijo domnevnih razdalj uporabimo neposredno nad sivinskimi, barvnimi in multispektralnimi slikami in se tako izognemo pogoste neželenemu predprocesiranju. Slabost tega pristopa pa je časovna zahtevnost, ki je v naivni implementaciji kar O(N^2.5). V magistrskem delu predstavimo pohitren algoritem transformacije domnevnih razdalj ter teoretično analizo njegove časovne zahtevnosti. Nad implementiranim algoritmom izvedemo tudi meritve, s čimer potrdimo teoretične časovne zahtevnosti pohitrenega pristopa, ki je enaka O(N^1.5) v pričakovanem ter O(N^2) v najslabšem primeru.
Ključne besede: matematična morfologija, transformacija domnevnih razdalj, transformacija razdalj, časovna zahtevnost, optimizacijske metode
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (6,77 MB)

9.
PRENOVA MODELA VREDNOTENJA DELOVNIH MEST PO ZAHTEVNOSTI
Radojka Pogorelec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi bo predstavljeno preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest v velikem podjetju. Od nastanka trenutno veljavnega vrednotenja delovnih mest v podjetju pred dvema desetletjema se je večina izvajalskih procesov v podjetju spremenila, posodobila in prilagodila poslovnemu okolju, zahtevam strank in spremembam tehnologije. V širšem okolju je prišlo do sprememb visokošolskega sistema izobraževanja z uvedbo bolonjske reforme. Procesne in tehnološke spremembe v podjetju so bile implementirane na delovna mesta skozi spremembe ključnih nalog v opisih delovnih mest, novi izobraževalni izidi bolonjskega sistema pa so bili uvedeni v sistemizacijo kot dodatek k obstoječim pogojem. Vrednotenje delovnih mest tem spremembam ni moglo v celoti slediti, predvsem zaradi formalnih podlag v obstoječi podjetniški kolektivni pogodbi. Zaradi navedenega se je uprava podjetja odločila, da je prenova vrednotenja delovnih mest eden od srednjeročnih strateških ciljev podjetja. Vrednotenje delovnih mest v obravnavanem podjetju temelji na razvrstitvi delovnih mest v skupine zahtevnosti. Z razvrstitvijo delovnih mest po zahtevnosti je povezana razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in določanje osnovne plače posameznemu zaposlenemu. Ustrezna rešitev je posodobitev in preoblikovanje modela vrednotenja delovnih mest. V nalogi bo skozi ta proces prikazana določitev značilnosti modela: posameznih skupin zahtevnosti, določitev kriterijev in njihovega vpliva na zahtevnost, ocena zahtevnosti delovnih mest in njihova umestitev v modelu. Določitev tarifnih razredov in plačnih količnikov ni cilj in predmet te naloge. Diplomska naloga bo s svojo vsebino bistveno prispevala k reševanju konkretnega problema v podjetju.
Ključne besede: zahtevnost dela, delovno mesto, sistemizacija delovnih mest, model vrednotenja delovnih mest
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 1033; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
ALGORITEM BURROWS-WHEELERJEVE TRANSFORMACIJE
Andrej Žuran, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali algoritem Burrows-Wheelerjeve transformacije. Spoznali smo idejo transformacije in njen zgodovinski razvoj. Opisali smo najpogosteje uporabljene algoritme in inverz transformacije. Implementirali smo dva izbrana algoritma BWT. Prvi, tako imenovani izboljšan osnovni algoritem transformacije BWT nadgradi osnovno idejo BWT z izboljšanjem prostorske zahtevnosti. Drugi, algoritem, temelječ na predponskem drevesu, si pri gradnji transformacije pomaga s predponskim drevesom, ki smo ga zgradili z Ukkonenovim algoritmom. Implementirana algoritma smo nato primerjali glede na porabo časa CPU in porabo pomnilniškega prostora.
Ključne besede: algoritmi, predponsko drevo, časovna zahtevnost, prostorska zahtevnost
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici