| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NUMERIČNA ANALIZA VPLIVNIH FAKTORJEV EMISIJSKIH MODELOV V DIZELSKEM MOTORJU
Sašo Berić, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Računalniška dinamika tekočin predstavlja učinkovito orodje pri iskanju izboljšav na področju motorjev z notranjim zgorevanjem. Razvoj komercialnega programa FIRE, ki temelji na metodi končnih prostornin, poteka v smeri razvijanja in dodajanja novih modelov, ki upoštevajo nove formule za natančnejši izračun. Te naprednejše modele bi bilo smiselno ponuditi uporabnikom kot privzete parametre za podobne industrijske simulacije. V okviru naloge je prikazana študija posameznih modelnih konstant različnih emisijskih modelov za oceno emisij saj na primeru AVL-ovega raziskovalnega Dizel motorja FM530, in sicer za 5 različnih ESC (European Stationary Cycle) obratovalnih režimov, za katere obstajajo meritve tlaka in emisij. Študija je pokazala, da se s spremembo posameznih parametrov in s starimi nastavitvami ni mogoče približati eksperimentalnim vrednostim.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, modeli zgorevanja, emisijski modeli, tvorba saj, radiacijska korekcija, European Stationary Cycle (ESC).
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 1700; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

3.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJE
Ines Jankovič, 30, diplomsko delo/naloga

Opis: Pogoji za fotografiranje niso zmeraj najboljši. Zato tudi originali običajno niso optimalni. Vendar so se s pojavom digitalizacije pojavili različni programski pripomočki, ki ta problem optimalnosti, koliko se le da, razrešijo. V diplomski nalogi se skušam osredotočiti predvsem na najustreznejše načine, ki digitalno fotografijo s pomočjo programov za obdelavo fotografij naredijo kvalitetnejšo in čim bolj profesionalno.
Ključne besede: digitalna fotografija, digitalizacija, RAW format, barvna uravnoteženost, svetlobna korekcija, kontrast, histogram, šum
Objavljeno: 07.10.2011; Ogledov: 10572; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

4.
Numerična analiza toka tekočine v vtočnem bazenu vertikalnih črpalk
Aljaž Škerlavaj, 2011, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje lokacije in intenzitete podvodnih in površinskih vrtincev je zelo pomembno v postopku načrtovanja vtočnih bazenov vertikalnih črpalk, kot na primer v nekaterih sistemih jedrskih elektrarn (v obratovalnih ali nezgodnih stanjih) ali v namakalnih sistemih. Močni podvodni ali površinski vrtinci so nezaželeni zaradi morebitne kavitacije, neenakomernega natoka vode na rotor in sesanja plavin ali zraka z vodne gladine, kar lahko poslabša delovanje črpalke ali celo povzroči njeno odpoved. Lokacijo in intenziteto vrtincev v črpalnih bazenih se navadno ugotavlja eksperimentalno na pomanjšanih modelih vtočnih bazenov. Ker je izdelava modelov in eksperimentalno testiranje drago, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti numerični izračuni pomagali pri izvedbi eksperimentalnih testov ali pa jih celo nadomestili. V doktorski disertaciji smo testirali možnost napovedovanja toka tekočine v vtočnih bazenih z numeričnim izračunom. Na podlagi primerjave enofaznih numeričnih izračunov in eksperimentalnih podatkov smo iskali primeren turbulentni model za takšen tok tekočine. Primerjava je bila izvedena v treh korakih. V prvem delu doktorske disertacije smo obravnavali numerični izračun talnega vrtinca v vtočnem bazenu. V drugem delu disertacije smo izvedli numerični izračun površinskega vrtinca. Odkrili smo, da je najprimernejši turbulentni model za simulacijo talnega in tudi površinskega vrtinca model prilagodljivih skal velikosti (SAS) s korekcijo ukrivljenosti (CC). V drugem delu disertacije smo določali dolžino zračnega jedra površinskih vrtincev na osnovi predpostavke o Burgersovem tipu vrtinca. V tretjem delu disertacije smo uporabili model SAS-CC za numerični izračun laboratorijskega modela vtočnega bazena. Na podlagi primerjave z eksperimentalnimi rezultati glede oblike površinskih vrtincev in napovedanega sesanja zraka z vodne gladine smo potrdili, da je model SAS-CC primerna izbira za numerične izračune vtočnih bazenov.
Ključne besede: turbulentni model, simulacija, numerični izračun, talni vrtinec, površinski vrtinec, črpalni bazen, SAS, LES, SST, korekcija ukrivljenosti, sesanje zraka
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 1907; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

5.
INTEGRIRANI PRETVORNIK ZA NAPAJANJE POGONA IN BATERIJ ELEKTRIČNEGA VOZILA V REŽIMU POLNJENJA BATERIJ
Ivan Kelemina, 2014, magistrsko delo

Opis: Električna energija se danes vse bolj uporablja tudi za pogon vozil, med katerimi prednjačijo električni avtomobili. Električna vozila imajo številne prednosti pred vozili, ki za pogon uporabljajo motor z notranjim izgorevanjem, saj je električna energija poceni, motor ne povzroča hrupa in vozilo je med vožnjo okolju prijazno. Problem el. vozil je previsoka cena, zato je v magistrskem delu opisan pretvornik, s katerim lahko med drugim vplivamo tudi na ekonomičnost el. vozila. Opisan je pretvornik, ki ga je možno uporabljati za dva režima delovanja. V prvem režimu delovanja je sistem, ki ga je mogoče uporabiti za polnjenje baterije, in v drugem režimu je elektromotorni pogon, ki se uporablja za vodenje asinhronskega motorja. S tem, ko uporabimo iste elemente za dva različna režima delovanja, prihranimo denar in prostor v vozilu. V magistrskem delu smo podrobneje obravnavali polnilnik akumulatorskih baterij, zasnovan na strukturi dveh pretvornikov navzdol in pretvornika navzgor. Vezje odpravlja vpliv višjih harmonikov, kar omogoča brezizguben prenos moči od izvora proti bremenu z zelo velikim izkoristkom. S tokovno regulacijo je možno izvajanje korekcije faktorja moči (PFC). Delovanje smo preizkusili na realnem modelu v laboratoriju, kjer smo imeli na razpolago močnostni pretvornik in asinhronski motor. Celotni algoritem vodenja smo izvedli digitalno. Implementirali smo algoritem, ki je izvajal regulacijo toka skozi statorska navitja na asinhronskem motorju. Z regulacijo smo izboljšali vhodni tok pretvornika. Dosegli smo zvezni vhodni tok, nizko vrednost THD-ja in faktor za korekcijo moči, ki je po zahtevah IEC-standarda. Polnilnik, ki izvaja korekcijo faktorja moči, se lahko približa večji vrednosti polnilnega toka in tako skrajša čas polnjenja baterije.
Ključne besede: električno vozilo, integrirani pretvornik, polnilnik akumulatorskih baterij, korekcija faktorja moči, digitalni signalni mikrokrmilnik
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 1050; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

6.
MIKRO AC-DC PRETVORNIK ZA PANEL SAVONIUS MIKRO VETRNIH ELEKTRARN - PSMVE
Marjan Bezjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bodo obravnavani paneli Savonius mikro vetrnih elektrarn, ki omogočajo proizvodnjo električne energije. Za proizvodnjo električne energije je na vetrni generator (Savonius vetrna turbina) priključen električni generator, ki ga preko aktivnega usmerniškega vezja priključimo na enosmerno zbiralko. Za potrebe aktivnega usmerjanja je razvit modulacijsko regulacijski algoritem, ki omogoča delovanje vetrne elektrarne v točki maksimalnega prenosa moči. Algoritmi so aplicirani na mikroračunalniškem sistemu.
Ključne besede: aktivni AC-DC pretvornik, panel mikro vetrnih elektrarn, korekcija faktorja moči
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici