1. Surface analysis of sodium metamizolate as an active pharmaceutical ingredient in solid formMatjaž Finšgar, Katja Andrina Varda, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: This study focuses on the surface and subsurface characterization of a pharmaceutical tablet containing sodium metamizolate (NaMET), with an emphasis on mass spectrometry using time-of-flight secondary ion mass spectrometry (ToF-SIMS). ToF-SIMS enabled the identification of NaMET-specific fragment ions, which served as signals for the determination of the spatial distribution of this active pharmaceutical ingredient (API) within the tablet matrix. A ToF-SIMS fragmentation mechanism for NaMET was proposed based on the ToF-SIMS spectra analysis measured on a NaMET reference standard. 3D ToF-SIMS imaging showed heterogeneous localization of the API across a 5 μm depth. Complementary techniques, including 3D profilometry and atomic force microscopy (AFM), provided surface roughness and morphological data, while X-ray photoelectron spectroscopy (XPS) confirmed the elemental composition and chemical states. Depth profiling by XPS further supported the non-uniform distribution of NaMET.
Ključne besede: matamizole, sodium metamizolate, ToF-SIMS, XPS, surface analysis, API
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (9,03 MB) |
2. Corrosion characterization and ion release in SLM-manufactured and wrought Ti6Al4V alloy in an oral environmentMirjam Bajt Leban, Tadeja Kosec, Matjaž Finšgar, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: As-produced and heat-treated TiAlV samples were prepared by selective laser melting and compared to wrought samples of identical chemical composition. Microstructural, corrosion, and spectroscopic studies of additively manufactured samples in artificial saliva at 37 °C, with NaF and at pH 2.3 were as a novelty combined with metal ion release during 42 days immersion. In artificial saliva higher amount of ions was released on SLM specimen when compared to wrought alloy. The total amount of ions released from SLM specimen in AS containing NaF was 10-times higher than in AS, while in AS with lactic acid it was 100-times higher.
Ključne besede: Ti6Al4V, SLM, corrosion, ion release, XPS, ToF-SIMS
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (15,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The synthesis, surface analysis, and cellular response of titania and titanium oxynitride nanotube arrays prepared on TiAl6V4 for potential biomedical applicationsKatja Andrina Varda, Luka Suhadolnik, Marjan Bele, Uroš Maver, Jan Rožanc, Željko Knez, Maša Knez Marevci, Matjaž Finšgar, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Titania nanotubes are gaining prominence in the biomedical field as implant materials due to their mechanical durability, nano-rough properties, and positive influence on cellular response. This work aimed to synthesize titania and titanium oxynitride (TieOeN) nano- tubular arrays on TiAl6V4 substrates using an anodic oxidation process followed by annealing in air or by additional nitridation in NH3 atmosphere. Different nanotubular layers of unique morphology and structure were fabricated and investigated using advanced surface analysis and biocompatibility tests. In-depth surface analysis was per- formed by field emission scanning electron microscopy (FE-SEM), atomic force microscopy (AFM), 3D profilometry, X-ray diffraction (XRD), X-ray photoelectron spectroscopy (XPS), and time-of-flight secondary ion mass spectroscopy (ToF-SIMS). Cell testing using adipose- derived mesenchymal stem cells and human fetal osteoblasts demonstrated good cell viability, high proliferative capacity, and a favorable overall effect on cell morphology for the TieOeN nanotubes.
Ključne besede: surface analysis, XPS, AFM, tandem ToF-SIMS, titania nanotubes, Ti-O-N nanotubes, anodization
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 52
Celotno besedilo (8,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Comparison of surface and spectral properties of optical sensor layers prepared by spin/spray coating and printing techniquesNena Dimitrušev, Polonca Nedeljko, Allwin Mabes Raj, Aleksandra Lobnik, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: optical sensor layers preparation, spin coating, spray coating, inkjet printing, SFE, XPS, NH3, response, real-time response
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Razvoj in analiza frit za emajliranje aluminijevih zlitin : doktorska disertacijaMitja Bukovec, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska raziskava je temeljila na razvoju frit za emajliranje aluminijevih zlitin, saj je uporaba zlitin zaradi njihove nizke cene, nizke gostote in odlične trdnosti vedno večja. Tako se aluminijeve zlitine uporabljajo v različnih panogah, vendar je njihova uporaba omejena zaradi njihove visoke kemijske aktivnosti in potencialno slabe korozijske odpornosti v kislih, alkalnih in kloridnih raztopinah. Študija je zajemala raziskave različnih surovin ter oksidne sestave frit.
Da smo dobili homogen granulat, smo za posamezno frito določili optimalne pogoje časa in temperaturo taljenja. S talilnim mikroskopom smo opazovali površino in določili štiri talilne točke: sintranja, zmehčanja, polkrogle in stekanja. Razteznostni koeficient frite smo določili z dilatometrom, ter ga primerjali z razteznostnim koeficientom posamezne aluminijeve zlitine.
Pred emajliranjem smo vzorce zlitin očistili in nekatere tudi zbrusili, da bi ugotovili vpliv predhodne obdelave zlitine na vezavo emajla. Pripravljenih je bilo več frit, med katerimi je bilo sedem frit, s katerimi smo emajlirali tri vrste aluminijevih zlitin in sicer AA2024, AA6082 in AA7075. Za posamezno frito smo določili optimalne pogoje časa in temperaturo žganja. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev je bila preizkušena v 5-odstotni raztopini NaCl pri sobni temperaturi z uporabo meritev elektrokemijske impedančne spektroskopije in meritev krivulj ciklične polarizacije. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev se je v primerjavi z neemajliranimi aluminijevimi zlitinami povečala.
Sestava, površinska in globinska homogenost dveh najučinkovitejših emajliranih vzorcev sta bila potrjena z uporabo FE-SEM posnetkov, jedkanja z ionskim izvorom klastrov argona in z kvantitativno analizo z uporabo rentgenske fotoelektronske spektroskopije. Dodatno je bila za opis 3D sestave frit uporabljena tehnika masne spektrometrije sekundarnih ionov z detektorjem na čas preleta in jedkanjem z uporabo ionskega izvora O2+. Globino nastalega kraterja pri globinskem profiliranju smo analizirali z uporabo 3D profilometra.
Ključne besede: frita, emajl, aluminijeva zlitina, korozija, elektrokemija, XPS, ToF-SIMS, 3D profilometrija
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1356; Prenosov: 148
Celotno besedilo (12,90 MB) |
6. Funkcionalizacija površine silikonov s hitozanskimi nanodelci kot dostavnim sistemom za zdravilo : magistrsko deloUrška Jerenec, 2018, magistrsko delo Opis: Silikoni so široko uporabni materiali. Med številnimi aplikacijami jih najdemo tudi kot sestavni del timpanalnih cevk, kjer je cilj napredek razvoja funkcionalnih površin cevk na način, ki izboljša procese zdravljenja vnetja ušes ter druga stanja ušesnih bolezni, kjer se uporabljajo te cevke. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo silikonskih površin z različnimi protimikrobnimi premazi. V našem primeru smo naredili premaze iz nanodelcev, kjer smo dodali amoksiklav, ali pa so bili nanodelci samo iz tripolifosfata in hitozana, katera lahko spontano tvorita nanodelce. Velikost delcev smo izmerili z metodo DLS, stabilnost disperzije smo preverili z meritvami Zeta potenciala, protimikrobnost smo testirali s pomočjo izbranih bakterij, fizikalno-kemijske lastnosti pa smo preverili z metodami UV-VIS, SEM, FT-IR in Franz celico.
Pridobljeni rezultati kažejo, da so preliminarni poskusi na timpanalnih cevkah cevke s takšnim premazom odlična preventiva pred nastankom biofilma, omogočeno pa bi bilo tudi boljše celjenje (manjša možnost porasta bakterij zaradi protimikrobnega premaza). Amoksiklav je zaradi svoje široke uporabe in dostopnosti primerna izboljšava cevk. Za bolj gotove rezultate bi bilo potrebno opraviti še več ponovitev testiranj ter zamenjava amoksiklava s podobnim zdravilom, saj je amoksiklav zaradi svoje slabe stabilnosti precej problematičen za uporabo.
Ključne besede: silikon, timpanalne cevke, hitozan, amoksiklav, nanodelci, plazemska aktivacija, DLS, Zeta potencial, UV-VIS, SEM, FT-IR, XPS, protimikrobnost, Franz celica
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1514; Prenosov: 264
Celotno besedilo (2,87 MB) |
7. Razvoj naprednih medicinskih tekstilij z uporabo izbranih polifenolov in polisaharidovGabrijela Petek, 2018, magistrsko delo Opis: Trend razvoja medicinskih tekstilnih materialov za zdravljenje in celjenje ran, temelji na uporabi materialov, ki so pripravljeni na osnovi naravnih učinkovin z bioaktivnimi lastnostmi. Tradicionalno oskrbo ran je zamenjala uporaba sodobnih oblog, med katerimi je v zadnjem času zlasti privlačna priprava nanovlaknastih materialov. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo naprednih medicinskih tekstilij na osnovi hitozana, ki smo jih izdelali s postopkom elektropredenja. Tako izdelane tekstilije so zaradi velike gostote por, velikega razmerja med specifično površino in volumnom, visoke prepustnosti ter majhnega premera vlaken, primerna za sproščanje učinkovin. V našem primeru smo uporabili učinkovini katehin in resveratrol, ki s svojim antioksidativnim značajem ugodno vplivata na celjenje ran. Tekoče formulacije smo pripravili po postopku ionotropnega geliranja, ter tako izbrano učinkovino ujeli v hitozanske nanodelce. Karakterizacija pripravljenih disperzij hitozanskih nanodelcev z ujetimi polifenoli je potekala na podlagi določevanja velikosti delcev (DLS) ter vrednotenja antioksidativne in protimikrobne učinkovitosti. Iz pripravljenih tekočih formulacij smo s postopkom elektropredenja pripravili kompozitne vzorce medicinskih tekstilij, pri čemer je bilo potrebno postopek elektropredenja optimizirati s strani predilne raztopine ter parametrov predenja. Z uporabo Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), vrstične elektronske spektroskopije (SEM) in rentgenske fotoelektronske spektroskopije (XPS) smo pripravljene materiale okarakterizirali z fizikalno-kemijskega vidika ter ovrednotili učinek antioksidativnosti in protimikrobnosti. Na koncu smo izvedli analizo in vitro sproščanja učinkovin. Dokazali smo, da so tako pripravljeni kompozitni materiali multifunkcionalni z vidika bioaktivnosti, saj izkazujejo protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Hkrati omogočajo tudi kontrolirano sproščanje učinkovin, s čimer izkazujejo potencial za uporabo v medicinskih aplikacijah, predvsem na področju zdravljenja in celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, hitozan, katehin, resveratrol, elektropredenje, nanovlakna, DLS, FTIR, SEM, XPS, antioksidativnost, protimikrobno testiranje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1542; Prenosov: 181
Celotno besedilo (5,49 MB) |
8. Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmoLidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1896; Prenosov: 226
Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Chemical binding of chitosan and chitosan nanoparticles onto oxidized celluloseOlivera Šauperl, Mirjana Kostić, Jovana Milanovic, Lidija Fras Zemljič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this study was to analyze binding of chitosan and chitosan nanoparticles onto cellulose via oxidized cellulose.
The ability of chitosan and chitosan nanoparticles to be adsorbed onto surfaces was determined by the use of the XPS spectroscopy which provided information about chemical composition of the fiber surface. On the other hand, the gravimetric method was also used by which the amount of chitosan and chitosan nanoparticles bounded onto surface was calculated based on the difference in masses before and after functionalization. The most important was to study the influence of aldehyde groups on the stability of chitosan binding onto cellulose. Thus, desorption of chitosan/chitosan nanoparticles
from the fiber surfaces was evaluated by the presence of total nitrogen (TN) in desorption bath as well as by polyelectrolyte titrations. Together with these two methods, desorption was evaluated
also by gravimetric method, where the extent of desorption was evaluated on the basis of the differences in the masses of fibers before and after desorption.
It is concluded that the chitosan and chitosan nanoparticles are more efficiently bounded onto
oxidized cellulose in comparison with the non-oxidized (reference) ones. Despite the binding of the positively-charged amino groups with the negative groups of cellulose and consequently smaller amount of available/residual protonated amino groups that are responsible for bioactivity, such functionalized fibers are still specifically antimicrobial.
Ključne besede: cellulose, oxidized cellulose, oxidation, chitosan, chitosan nanoparticles, FTIR, XPS, antimicrobial functionalization
Objavljeno v DKUM: 02.08.2017; Ogledov: 1416; Prenosov: 512
Celotno besedilo (144,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Synthesis of micro-composite beads with magnetic nano-particles embedded in porous CaCO[sub]3 matrixAlenka Vesel, Aljoša Košak, David Haložan, Kristina Eleršič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: A method for synthesis of soft magnetic microbeads is presented. The microbeads are made from magnetic nanoparticles dispersed in CaCO3 (calcium carbonate) matrix. The composite beads are almost perfectly spherical with a diameter of few micrometers. The majority of the composite beads consists of a porous CaCO3 matrix. Magnetic nanoparticles with a size of about 10-15 nm are made of Fe2O3. They are captured inside the pores of CaCO3 matrix during its formation. CaCO3 matrix is formed by crystallization from saturated solution of sodium carbonate and calcium chloride. The composite beads are coated with a layer of functionalized polymer. The magnetic microbeads were characterized by SEM and XPS. Different functional groups were detected by XPS measurements including SO3–,NH3+,NH2,CO32– and OH groups. The results indicate that the iron oxide particles are absent on the surface and that the polymer coating serves as a good biocompatible film.
Ključne besede: composite, surface characterization, XPS, functionalization, Fe nanoparticles, microbeads
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1335; Prenosov: 167
Celotno besedilo (429,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
