| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Katalog polnaravnih travišč Slovenije
Sonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, znanstvena monografija

Opis: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Ključne besede: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 711; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (164,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Proučitev okoljske sheme Slovenia Green Accommodation in smernice za slovenske turistične kmetije : magistrsko delo
Martina Senekovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenske turistične kmetije z nastanitvijo so zakoreninjene v tradicionalnosti in kreativnosti in so gradnik avtentične izkušnje na podeželju. Zanimalo nas je, zakaj je v okoljski shemi Slovenia Green Accommodation od ponudnikov zgolj 12 turističnih kmetij. V teoretičnih izhodiščih smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznali specifike okoljskih shem, raziskali okoljske sheme na mednarodni, evropski in nacionalnih ravneh. Natančneje smo preučili Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike nastanitev in značilnosti slovenskih turističnih kmetij. V empiričnem delu smo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ugotavljali, zakaj turistične kmetije številnejše ne pridobijo mednarodnega okoljskega znaka in se posledično vključijo v ZSST Green Accommodation za ponudnike nastanitev. S pridobitvijo stališč strokovnih institucij (odločevalcev) ter predstavnikov certificiranih in necertificiranih turističnih kmetij je bilo ugotovljeno, da razlogi izhajajo iz previsokih stroškov, zapletene administracije vstopa in vzdrževanja okoljskega znaka ter manka napotkov za turistične kmetije. Ti razlogi vodijo, ker politika pri pristopu od »zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor« ni optimalno zastavljena, zato so bile oblikovane smernice za pospešen vstop turističnih kmetij v Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike.
Ključne besede: okoljske sheme, zeleni znaki, Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Green Accommodation, turistične kmetije z nastanitvijo, smernice, priporočila
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 1741; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

3.
Analiza strukture tržnih poti izbranih kmetij v vzhodno kohezijski regiji : diplomsko delo
Jan Ivanuša, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela obravnavali tržne poti kmetij, pretežno na gorskem območju vzhodnega Pohorja. V okviru izvedenega intervjuva smo pridobili podatke o tržnih poteh, ki vključujejo lokacijo kmetije, primarno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost, razpoložljivo delovno silo, ponudbo pridelkov in izdelkov na kmetiji, način prodaje slednjih in vključenost v sheme kakovosti in blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da kmetije svoje pridelke oziroma izdelke najpogosteje prodajajo na domu. Na prodajo ima največji vpliv količina pridelka, ki je povezana z velikostjo kmetije in njenimi proizvodnimi zmožnostmi. Na izbiro tržnih poti ima pomembno vlogo cestna povezanost oz. dostopnost trga. Pomembno možnost za dopolnilni prihodek gorskim kmetijam predstavlja turistična dejavnost, ki je tudi najpogostejša oblika dopolnilne dejavnosti med analiziranimi kmetijami. Turistična dejavnost predstavlja dobro priložnost za prodajo pridelkov in izdelkov na kmetiji.  
Ključne besede: Tržna pot, prodaja, sheme kakovosti
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Ključne besede: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 712; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (657,47 KB)

6.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Julija Strunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1079; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

7.
Pravna zaščita kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji s poudarkom na zaščiti Prleške tünke
Nuša Vrbnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Ključne besede: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1182; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih : magistrsko delo
Matic Kocjančič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Ključne besede: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1453; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (653,23 KB)

9.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1741; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

10.
Charles Ponzi in finančne prevare : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Tetičkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Finančne prevare so del gospodarske kriminalitete, ki nas obkroža vsak dan. V diplomski nalogi sem predstavila problematiko le teh in kako pomaga medsebojno ozaveščen-je o takšnih prevarah.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančne prevare, piramidni sistemi, Ponzijeve sheme, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1214; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (624,08 KB)

Iskanje izvedeno v 2.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici