| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1324; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

2.
Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )
Tea Kelc, 2018, magistrsko delo

Opis: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Ključne besede: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 330; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (880,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici