| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Palestinsko vprašanje v kontekstu jugoslovanske zunanje politike
Jerneja Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Palestinsko krizno žarišče predstavlja eno najdlje trajajočih kriznih žarišč sodobne zgodovine. Judovsko-arabski spor, ki ga je zaznamovalo trčenje dveh nacionalizmov med 19. in 20. stoletjem, je od ustanovitve izraelske države leta 1948 prerasel v konflikt svetovnih razsežnosti. Britanska mandatna oblast, ki je v Palestini nastopila po prvi svetovni vojni in se obdržala do leta 1948, je v regiji prvotno varovala lastne strateške interese in se izkazala za neuspešnega mediatorja pri naraščajočih napetostih med Judi in Arabci. Po umiku britanskih mandatnih oblasti so vprašanje Palestine prevzeli Združeni narodi, ki so se v okviru posebne komisije UNSCOP s palestinskim vprašanjem ukvarjali od leta 1947. V poročilu UNSCOP-a sta bili predvideni dve rešitvi: delitev Palestine na dve državi in federativna ureditev. Jugoslavija, ki se je takrat že počasi uveljavljala na mednarodnem prizorišču, je zagovarjala slednjo, kar pa se ni uresničilo. Jugoslavija je pri reševanju palestinske problematike v okviru Gibanja neuvrščenih odigrala ključno vlogo. Po sporu z Informbirojem je pričela z lastno zunanjepolitično usmeritvijo, ki se je odražala predvsem pri reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja.
Ključne besede: Bližnji vzhod, Palestina, Izrael, palestinski konflikt, Jugoslavija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije
Rade Trivunčević, 2020, magistrsko delo

Opis: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Ključne besede: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 325; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (534,25 KB)

3.
Propaganda islamske države
Andraž Hovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno vprašanje na kakšen način deluje propaganda Islamske države, razlogi za njen obstoj in njeni cilji. V prvem delu naloge so prikazani ključni pojmi, kot sta propaganda in terorizem, spoznamo pa tudi medije in moč, ki jo imajo. Prav to pa so trije glavni sestavni deli Islamske države ali natančneje njenega propagandnega aparata. Predstavitvi osnovnih pojmov sledi zgodovinski pogled na območje današnje Sirije in prostor, na katerem deluje ali pa je pred časom delovala sama Islamska država. Skozi zgodovino spoznamo razloge in posledice, zaradi katerih so ljudje na tem območju še dandanes sprti in zaradi česar prihaja do nemirov. Temu sledi pregled razlogov za nastanek Islamske države, kakšna je ideja za nastankom in kam jo to vodi. V sklopu Islamske države je prikazan tudi njen propagandni aparat, ki ji omogoča nastopanje na modernem medijskem nivoju in njegovi cilji in prioritete. Spoznamo tudi njihov način lansiranja novic na Zahod. Za teoretičnim delom je prikaz bolj praktičnega pogleda na propagandni vpliv te države, skozi pogled slovenskih medijev. Spoznamo razlike med podajanjem informacij aktualnih medijev, njihove prioritete in cilje s katerimi vplivajo na svoje bralce. Cilj propagandnega aparata Islamske države je prikazovanje vseh muslimanov kot grožnje zahodnemu svetu in življenju kot ga poznamo. To lahko deluje tudi kot način, s katerim se novačijo novi člani. Skozi pregled slovenskih člankov bomo tako spoznali, do kakšne mere so naši mediji odporni na ta prefinjen način vplivanja na zahodne medije, ki ga prakticira Islamska država.
Ključne besede: diplomske naloge, propaganda, Islamska država, Bližnji vzhod, slovenski mediji, vojna
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (427,40 KB)

4.
Terorizem in Bližnji vzhod. Od Irguna in PLO do ISIS-a
Dejan Bratušek, 2018, diplomsko delo

Opis: Beseda terorizem je tesno povezana z besedo Bližnji vzhod. Področje Bližnjega vzhoda je za človeštvo zelo pomembno. Na tem področju so nastale vse tri svetovne religije: židovska, krščanska in islamska. Za vse tri religije je značilen monoteizem, to je verovanje v enega boga. So pa te vere, predvsem dve, židovska in islamska, razlog, da je Bližnji vzhod skozi vso zgodovino tudi področje stalnih spopadov med Judi in Arabci. V diplomski nalogi smo opisali vse vrste terorizma, ki se je pojavil na tem področju, ter vlogo velesil, ki so jih imele na ta dogajanja. Najprej smo opisali sionistični teroristični skupini Irgun in Etzel. Leta 1948 Judje ustanovijo državo Izrael. Še istega leta izbruhne prva arabsko-izraelska vojna, v kateri so arabske države premagane. Posledice te vojne so katastrofalne. Pride do množične izselitve Palestincev iz Izraela. Hkrati pa Palestinci začnejo s terorističnimi napadi, ki jih izvajajo med seboj nepovezane teroristične skupine. Leta 1964 pride na pobudo Egipta do ustanovitve Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Ko prevzame vodstvo nad PLO Jaser Arafat, se ta radikalizira in začne s terorističnimi napadi na izraelske cilje ne samo v Izraelu, temveč po vsem svetu. Po sporazumu v Camp Davidu, kjer skleneta mir Egipt in Izrael, Palestinci izgubijo svoje glavnega zaveznika Egipt. Tudi znotraj Palestincev pride do radikalizacije. Vedno pomembnejšo vlogo pa dobiva islamska vera. Šejk Ahmed Yassin ustanovi novo teroristično skupino Hamas, ki je za razliko od PLO popolnoma pod vplivom radikalnega islama. Še večjo radikalizacijo povzroči sporazum, ki sta ga v Oslu leta 1993, sklenila PLO in Izrael, s katerim je PLO priznal obstoj dveh držav na področju Palestine. Hamas postane najmočnejša palestinska teroristična in politična organizacija. Umik Sovjetske zveze iz Afganistana in pa islamska revolucija v Iranu leta 1979 povzročita pretres na področju terorizma. Če je bil do takrat glavni cilj islamskih teroristov Izrael. Povzroči ta pretres, da postane glavni cilj islamskega terorizma sveta vojna – džihad proti vsem sovražnikom islama. Teroristična skupina Al Kaida, ki je glavni zagovornik tega novega islamskega terorizma, postane za razliko od PLO in Hamasa skupina, ki ni omejena na ozko regionalno področje. Glavni sovražnik Al Kaide ni več samo Izrael in njen cilj ni več ustanovitev islamske države na področju Palestine, temveč je njen cilj zahodna civilizacija kot glavni sovražnik islama. ZDA s svojim napadom na Irak povzročijo, da pride v Iraku do spopada med suniti in šiiti. Pojavi se nova teroristična organizacija Islamska država Irak (ISI), ki se bori proti ameriški zasedbi Iraka. Na začetku je ISI del Al Kaide. Leta 2013 spremeni svoje ime v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL). Njen vodja postane Abu Bakr al-Baghdadi. Podprejo jo iraški suniti. Če se je Al Kaida bolj posvečala odmevnim terorističnim napadom, si je ISIL zastavila za cilj, da na področju Iraka in Sirije ustanovi kalifat. Zaradi odlične vojaške organiziranosti zasede velika področja Iraka. Vplete se v državljansko vojno v Siriji. Junija 2014 se preimenuje v Islamsko državo (IS). Za glavno mesto kalifata razglasi sirsko mesto Ar-Rakah. Kmalu ostale države spoznajo vpletene v vojno v Siriji (ZDA, Rusija, Iran, Turčija), da je IS postala premočna in pomagajo Iraku in pa Kurdom, da uničijo IS. Danes na tem področju trenutno ni neke organizirane teroristične skupine, ki bi nasledila Al Kaido in ISIL.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Bližnji vzhod, teroristične skupine, Palestina, islam
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 719; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (560,79 KB)

5.
Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz Bližnjega vzhoda
Saša Šutić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz bližnjega vzhoda izpostavljamo problem begunske krize, priseljevanja beguncev in migrantov v našo državo, v povezavi s tem raziskujemo stališča državljanov. V teoretičnem delu obravnavamo tematike s področja begunstva oziroma migracij. Pojasnjena je razlika med izrazoma begunec in migrant, predstavljene so kulturne in jezikovne značilnosti Sirije ter vzroki preseljevanja ljudi s tega območja. Posebna pozornost je namenjena mednarodni zaščiti, njeni opredelitvi in postopku njene pridobitve ter ostali zakonski ureditvi naše države v povezavi z begunsko problematiko. Opredelimo pravice in dolžnosti beguncev v naši državi s poudarkom na integraciji priseljencev ter dejavnost, ki v sklopu nje potekajo. Predstavimo opredelitev in značilnosti stališč, njihovo oblikovanje in spreminjanje. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo stališče do aktualnih tem, ki se tičejo begunske krize in so v neposredni povezavi z našo državo. S postavljenimi hipotezami preverjamo mnenje o priseljevanju, njenih posledicah za našo državo, o možnosti popolne integracije beguncev ter statistično preverjamo pomembnost razlik odgovorov med spoloma. Na koncu rezultate kvalitativno obdelamo in analiziramo na beseden način ter potrdimo oziroma zavržemo zastavljene hipoteze. V zaključnih sklepih izpostavimo ključna spoznanja diplomskega dela.
Ključne besede: begunci, migranti, begunska kriza, Bližnji vzhod, integracija, prebivalci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (610,63 KB)

6.
Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni
Sašo Pleteršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema moje diplomske naloge je Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni. Dogajanje na tem področju je bilo v zgodovini zelo razgibano, kar je opazno še danes. V nalogi poskušam prikazati dogajanje po končani prvi svetovni vojni tudi s pomočjo zgodovine, saj je bilo to zelo pestro že od pojava prvih civilizacij in islama, ki je pustil v zgodovini Bližnjega vzhoda največji pečat. Nenehno so se ponavljale napetosti v religiji med šiiti in suniti, ki so večinoma prerasle v vojne. Tako je bilo tudi v obravnavanem obdobju, kjer se verskim vzrokom pridružijo še judovski dejavnik in zahodne velesile, ki so zaradi lastnih interesov ta nasprotja krepile do te mere, da je v današnjem času območje Bližnjega vzhoda ena od najbolj nemirnih regij.
Ključne besede: Bližnji vzhod, islam, judovstvo, šiiti, suniti, vojne
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 963; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
PRAVICA KURDOV DO LASTNE DRŽAVE
Jože Slobodnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem na kratko predstavil zgodovino območja na katerem živi ljudstvo Kurdov. Osredotočil sem se na novejšo zgodovino, saj je ravno ta krojila stanje, ki ga Kurdi danes trpijo. V drugem delu sem podrobneje obrazložil pojma notranja in zunanja samoodločba. Slednjega sem primerjal z dosedanjimi uspelimi oz. priznanimi in nepriznanimi poskusi secesije. Primere Čečenije, Abhazije, Bangladeša, Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine sem primerjal s sedanjim stanjem Kurdov v posameznih državah, kjer ti tvorijo znaten del prebivalstva. Na podlagi napisanega sem povzel kriterije, ki se načeloma uporabljajo pri presojanju upravičenosti secesije določenega ljudstva od starševske države. V naslednjem poglavju sem podrobneje opisal kriterije, zapisane v Montevidejski konvenciji. Na nastanek države sem nato pogledal iz perspektive deklarativne ter konstitutivne teorije priznanja novonastale države. V sklepu sem podal dejansko stanje na Bližnjem vzhodu ter skušal ugotoviti ali to zadostuje omenjenim pogojem in kriterijem.
Ključne besede: zgodovina Kurdov, notranja samoodločba, zunanja samoodločba, secesija, kriteriji za nastanek države, Montevidejska konvencija, konstitutivna teorija, deklarativna teorija, priznanje, Bližnji vzhod
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
IZRAEL MED LETI 1967 IN 1979
Jernej Tomec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na Bližnjem vzhodu je bilo obdobje med leti 1967 in 1979 eno najturbulentnejših. Meje Izraela in njegovih sosed so se hitro spreminjale zaradi treh vojn: »šestdnevne«, iz katere je Izrael izšel kot zmagovalec; »vojne izčrpavanja«; »jomkipurske vojne«, kjer je Izrael utrpel znatne izgube, a se je rešil najhujšega. Začele so se teroristične akcije, ki so vplivale na ves svet. Najodmevnejši sta bili masaker na OI v Münchnu in osvoboditev talcev v Ugandi. Pod vplivom ameriškega predsednika Jimmyja Carterja je v Camp Davidu nastal sporazum med Izraelom in Egiptom. Izrael je dosegal vojaško premoč zaradi dobre strategije, smiselno izboljšanega orožja, izurjene vojske in pametne izrabe podnebja. Arabske države so dosegale vojne uspehe s hitrim urjenjem vojske in z inovacijami. Mednarodni terorizem je treba jemati resno. Sporazum v Camp Davidu je utrl pot poznejšemu izraelskemu sporazumu s Palestinci.
Ključne besede: Bližnji vzhod, Izrael, Egipt, Sirija, vojne, zračni napadi, izgube, terorizem, operacije, Camp David
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 884; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Lokalna samouprava v Sirski arabski republiki
Samer Hussein, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema mojega diplomskega dela je lokalna samouprava v Sirski arabski republiki. Gre za področje, ki je izven meja te države precej neznano. Namen je predstaviti lokalno samoupravno ureditev, njeno delovanje ter organizacijsko strukturo. Ob upoštevanju sirskih zakonskih in ustavnih temeljev ter določil sem se osredotočil na delovanje lokalne samouprave, njeno financiranje, varstvo mej, vpliv državljanov na vodenje lokalne samouprave in njihovo sodelovanje pri izvajanju nalog, pravno varstvo, pravico do združevanja, upravni nadzor nad delovanjem lokalne samouprave ter pogoje za izvajanje nalog na lokalni ravni. Kot glavni vir mi je služil sirski Zakon o lokalni samoupravi (št. 107/2011), ki ga je sirski državni zbor sprejel marca 2011. Vsebina je v celoti na voljo na spletnem portalu sirskega državnega zbora. Ker je besedilo na voljo le v arabskem jeziku, ga je bilo potrebno prevesti. Za najtežavnejši del pisanja svojegaa diplomskega dela bi označil iskanje ustreznih pravnoterminoloških izrazov v slovenskem jeziku, saj se mnogi pravni instituti med seboj razlikujejo ali pa imajo drugačen pomen. V poštev so prišle tako arabska in slovenska kot tudi angleška pravna terminologija.
Ključne besede: Sirija, lokalna samouprava, decentralizacija, reforme, Bližnji vzhod
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (680,63 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici