1. Izboljšava geometrije nosilca pogonskega sklopa kopirnega rezkalnega strojaMarko Žagar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen obstoječ kopirni rezkalni stroj. Kopirni rezkalni stroj je star 30 let in že približno 15 let ne obratuje. S postopkom rezkanja na njem obdelujemo različne lesene izdelke. V delu smo se osredotočili na analizo nosilca pogonskega vretena. Nosilec smo si izbrali zaradi velikih sil, ki delujejo nanj in ker je njegova togost ključna pri natančnosti izdelave. Nosilec je obremenjen s pogonskim vretenom, elektromotorjem in ostalimi konstrukcijskimi elementi. Med samim obratovanjem prenaša dinamične sile, ki so posledica obratovanja motorja, sil pri rezkanju lesa in prenosa moči s klinastim jermenom. Celotni model kopirnega rezkalnega stroja je izdelan v programu Solidworks. Numerična simulacija nosilca je bila izvedena v programu Abaqus.
Ključne besede: kopirni rezkalni stroj, pogonsko vreteno, numerična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Konstruiranje motoriziranega sistema za pozicioniranje hitrih kamer : diplomsko deloNejc Dvoršek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisana nadgradnja Split Hopkinson Pressure Bar (SHPB) preizkuševališča z motoriziranim sistemom za pozicioniranje dveh hitrih kamer. Kameri dodata raziskavi karakteristik materialov nov vir podatkov in način analiziranja le teh. Kameri se delita na horizontalno in vertikalno. Vsaka kamera bo imela svoj motoriziran sistem, ki bo zmožen krmilja po vseh treh koordinatah v prostoru. Sistem za horizontalno kamero je že bil razvit na Czech Technical University v Pragi in ga je potrebno prilagoditi za SHPB v Mariboru. Vertikalni del je potrebno na novo skonstruirati. Oba motorizirana sistema bosta za nosilne dele uporabljala lahke aluminijast profile. Za krmilje pa bodo uporabljena kroglična vretena in okrogla vodila skupaj s pripadajočimi krogličnimi maticami in linearnimi krogličnimi ležaji. Horizontalni in vertikalni motoriziran sistem bo možno upravljati posamezno ali skupaj kot celoto.
Ključne besede: Split Hopkinson Pressure Bar, hitra kamera, krmilje, konstruiranje, linearno vodilo, kroglično vreteno
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1086; Prenosov: 82
Celotno besedilo (5,92 MB) |
3. Načrtovanje pogona osebnega dvigala : diplomsko deloDanijel Herceg, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o načrtovanju pogona osebnega dvigala. Zajema konstruiranje vozeče se konstrukcije dvigala ter načrtovanje električnih elementov, zahtevanih za pravilno delovanje dvigala. Konstrukcija in ostali pripadajoči strojni elementi so konstruirani in izdelani v programskem okolju SolidWorks 2016. Krmilnik dvigala je modeliran v programskem okolju Altium Designer (16.0). Osebno dvigalo je namenjeno uporabi v stanovanjskih hišah in omogoča gibanje med dvema etažama. S tem se izboljša kvaliteta bivanja in hkrati omogoča dostop do vseh delov bivalnega objekta tudi gibalno oviranim osebam.
Ključne besede: hišno dvigalo, pogon dvigala, trapezno vreteno, konstruiranje dvigala, programirljivi krmilnik dvigala
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1770; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,45 MB) |
4. Preračun pogonskega vretena : diplomsko deloJure Pajžlar, 2019, diplomsko delo Opis: V moje diplomsko delo sem zajel opis in namembnost gredi, katero sem tudi ročno in s pomočjo programske opreme KISSsoft preračunal in prekontroliral. Tako sem tudi izračunal življenjsko dobo ležajnega para. Ugotovil sem, da vse ustreza in so varnostni faktorji zadostni za varno uporabo gredi
Ključne besede: Vreteno, gred, preračun
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1049; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,29 MB) |
5. Numerična analiza vpliva turbulentnega toka na obnašanje algUrška Žibert, 2017, magistrsko delo Opis: O obnašanju alg v turbulentnem toku še ni bilo narejenih veliko raziskav, vendar ima njihovo proučevanje vedno večji pomen zaradi škodljivosti cvetenj na okolje. Pričujoča raziskava je bila usmerjena v raziskavo obnašanja alg v turbulentnem toku in kvantifikacijo rezultatov s statističnimi orodji. Uporabljena metoda dela je bila numerični model Vreteno DNS, ki se je do sedaj uporabljal le za nežive delce. Za posamezne primere simulacije sta bili izbrani algi Microcystis flos-aquae in Planktothrix rubescens. Obravnavali smo tri primere: posamezne celice okroglih alg Microcystis flos-aquae, kolonije po 100 celic alg Microcystis flos-aquae in paličaste alge Planktothrix rubescens. Alge so bile modelirane kot togi delci s sferično obliko oziroma aproksimirane z elipsoidom. Alge smo modelirali v turbulentnem toku v kanalu, kjer je bilo strižno Reynoldsovo število 〖Re〗_τ = 150, ki se nanaša na polovično višino h in strižno hitrost u_τ. Strižna hitrost u_τ, ki temelji na povprečni strižni napetosti na steni in gostoti tekočine, je bila enaka 0,505 m/s. Polovična višina h pa je znašala 0,3 mm. Predstavljeni rezultati so na prvi pogled pri vseh treh primerih zelo podobni. Najbolj očitna podobnost med njimi je zadrževanje ob robovih kanala. Alge v sredini toka imajo najvišje hitrosti, če gledamo globinsko-hitrostne profile primerov. Hitrostni profili alg so precej podobni. Največ alg ima v vseh treh primerih hitrosti med 15 in 18 m/s. Rezultati, ki so med seboj tako podobni, dajejo slutiti, da pri algah bolj kot velikost in oblika na razporeditev v toku vpliva gostota, ki ima pri algah vrednosti, ki se med seboj ne razlikujejo veliko. Do večjih razlik med primeri bi lahko prišlo tudi pri povečanju Re-števila, kar pomeni bolj turbulentni tok, ki bi imel večji vpliv na alge.
Ključne besede: matematično-fizikalni model, Vreteno DNS, alge, turbulentni tok
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 139
Celotno besedilo (3,09 MB) |
6. Razvoj modela za tvorbo in razpad kolonij sferičnih alg v toku vodeAndraž Najžar, 2017, magistrsko delo Opis: Do sedaj se je numerični model Vreteno DNS uporabljal zgolj za nežive delce. V magistrski nalogi pa smo se osredotočili na vedenje živih organizmov, alg. Prav tako Vreteno DNS do sedaj ni imelo vgrajenega modula za določanje trkov med delci. Ta raziskava je usmerjena v nadgradnjo sedanjega modela, da bo le-ta uporaben tudi za žive organizme ter bo upošteval trke, do katerih nedvomno prihaja v turbulentnem toku. Za izhodišče smo izbrali model trdih sfer, iz katerega smo pridobili enačbe za smer in hitrost, v_1 in v_2, ter kotni hitrosti, ω_1 in ω_2, alg po trku. Nato smo določili še smer in hitrost gibanja morebitne novonastale kolonije alg v_3, kakor tudi njeno kotno hitrost ω_3. Sedaj smo postavili pogoj, ki pogojuje trke z medsebojno razdaljo alg v času trkov. Razdaljo smo označili s črko B. Določili smo, da se bo trk zgodil, kadar bo B večji kot 0 in kadar bo manjši kot vsota polmerov obeh alg. V naslednjem koraku smo poiskali še ustrezen biološki parameter, ki določa, kdaj se alge med seboj odbijajo in kdaj prihaja do združevanja alg v kolonije. Ta parameter je stopnja hidrofobnosti ∆G. V primeru negativne stopnje hidrofobnosti prihaja do nastanka kolonij, medtem ko se v primeru pozitivne stopnje hidrofobnosti kolonije ne tvorijo, pač pa se alge med seboj odbijajo. Vse parametre in enačbe smo nato vstavili v program Scilab in nato še v model Vreteno DNS. Zagnali smo tri simulacije, in sicer simulacijo brez trkov, simulacijo s trki z odboji in še simulacijo, kjer se alge združujejo v kolonije. Podatke za simulacije smo pridobili iz magistrske naloge U. Žibert, ki je nastajala vzporedno s to nalogo. Rezultate smo nato med seboj grafično primerjali in ugotavljali vplive, ki jih imajo trki na vedenje alg. Ugotovili smo, da le-ti imajo nedvomen vpliv in jih model mora upoštevati, če se želimo kar se da približati naravnemu stanju.
Ključne besede: trki, združevanje v kolonije, alge, Vreteno DNS, model trdih sfer
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1592; Prenosov: 110
Celotno besedilo (3,48 MB) |
7. Analiza možnosti serijske proizvodnje linearnega pogonaBranko Licardo, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen linearni pogon, ki se uporablja v po višini nastavljivih pisalnih mizah. Zaradi ekološke oporečnosti je uporaba materiala iz vrst redkih zemelj v serijskem produktu elektromotorja linearnega pogona nepriporočljiva, zato je uporaba feritnih materialov edina smotrna izbira. Za linearen pomik se lahko uporabi valjčno navojno vreteno, ki v primerjavi s krogličnim navojnim vretenom omogoča geometrijsko preoblikovanje posameznih delov mehanizma, uporabo različnih materialov in izrabo različnih ekonomično primernejših proizvodnih tehnologij. V delu so opisani izsledki iskanja alternativnih rešitev za izdelavo pogona primernega za serijsko proizvodnjo. Predstavljen je tudi prototip linearnega pogona, preračun elektromotorja z vrtečimi trajnimi magneti, ter preračun kinematike valjčnih navojnih vreten.
Ključne besede: Linearni pogon, elektromotor, trajni magneti, valjčno navojno vreteno
Objavljeno v DKUM: 04.04.2016; Ogledov: 1981; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,45 MB) |
8. Posodobitev pomožnega vretena in konjička na brusilnem stroju Danobat RP-500Denis Jurič, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj podjetja s serijsko proizvodnjo je zagotoviti nemoteno in stabilno delovanje obdelovalnih strojev, kar je ključnega pomena za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov. To pa lahko dosežemo na takšen način, da v delovni vsakdan vključimo razmišljanje o nenehnih izboljšavah. Podjetje se mora zaradi konkurenčnosti prilagajati ter nenehno izboljševati. Eno izmed takšnih podjetij je tudi GKN Driveline Zreče. Zato se je s strani mehanskega vzdrževanja porodila ideja o posodobitvi brusilnega stroja Danobat RP-500. Glavni problem je nastanek prevelike zračnosti ter obraba krogličnih puš v konjičku in pomožnem vretenu, kar močno vpliva na končno mero ovalno brušenega obdelovanca. V nalogi bom povzel delovanje stroja in opisal, kako bo potekala obnova stroja s področja vodenja ter praktične plati. Z izdelavo tehnične dokumentacije bom posamezne nove dele standardiziral ter z ustreznim pristopom dodal dodatno mazanje na konjiček in pomožno vreteno stroja.
Ključne besede: Brusilni stroj Danobat RP-500, mazanje, brušenje, obnova, konjiček, pomožno vreteno, jermenica.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1398; Prenosov: 223
Celotno besedilo (3,89 MB) |
9. POSODOBITEV OBLIKE IN KONSTRUKCIJE KLJUČAVNIČARSKEGA PRIMEŽAMihael Črešnar, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je povzetek mojega večmesečnega praktičnega dela na posodobitvi konstrukcije in oblike ključavničarskega primeža v podjetju UNIOR. Primež smo razvili od začetka. Uporabili smo le nekatere geometrijske podatke iz obstoječe verzije. Uporabili smo tudi enako navojno vreteno. Povsem na novo se je razvil hitri hod, kateremu je bilo posvečeno tudi največ razvoja in truda, saj je zahteval obilo inženirskega razmišljanja in kreativnosti. Žal projekt še ni povsem končan, saj čakamo na odlitke, kateri se po manjši zamudi pričakujejo konec meseca maja. Zato sem predstavil razvoj primeža do stopnje, ki je osvojena, torej do prvega vzorca hitrega hoda v starem primežu.
Ključne besede: ključavničarski primež, razvoj, konstruiranje, litje, hitri hod, deljiva matica, navojno vreteno, konstruiranje za proizvodnjo
Objavljeno v DKUM: 01.06.2010; Ogledov: 2539; Prenosov: 352
Celotno besedilo (4,18 MB) |
10. |
