1. Poučevanje vokalne tehnike na primeru odrasle vokalne skupine : magistrsko deloEva Kundih, 2023, magistrsko delo Opis: Petje je v našem prostoru zelo razširjena dejavnost, kjer po številu močno prevladujejo odrasli amaterski zbori in vokalne skupine. Čeprav lahko na knjižnih policah najdemo marsikatero knjigo z različnimi vokalizami in vajami, opažamo pomanjkanje vaj, ki bi pevcem posamezna področja približala na izkustveni način. V nalogi so najprej predstavljena teoretična izhodišča petja, fiziologija pevskega organa, zgodovinski pregled poučevanja petja, nato sledi predstavitev pevskih vaj za posamezna področja. V drugem delu naloge s pomočjo polstrukturiranega intervjuja primerjamo pretekle izkušnje pevk amaterske vokalne skupine z obdobjem po implementaciji oblikovanih vaj na področju osnov vokalne tehnike za pevce v amaterskih pevskih zborih. Rezultati kvalitativne študije so pokazali, da pevke opažajo napredek tako v lastnem zvoku kot tudi v zvoku skupine. Poleg tega opažajo povečano kondicijo in obseg pevskega glasu ter lahkotnost ob prepevanju. Izkazalo se je, da imajo največji učinek vaje, kjer so lahko pevke same preverjale pravilnost diha in petja. Pevke so kot dobro prakso nadalje izpostavile tudi način razlage, ki zajema tako grafičen prikaz obravnavane snovi kot tudi praktičen pristop.
Ključne besede: Vokalna tehnika, poučevanje petja, amaterski zbori, skrb za glas
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,18 MB) |
2. Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcuAna Lapornik Rešek, 2019, diplomsko delo Opis: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost.
V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah.
V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom.
Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1712; Prenosov: 205
Celotno besedilo (810,74 KB) |
3. VOKALNI IZZIVI PRI DELU S PEVCI IN PEVSKIMI SESTAVIRobert Feguš, 2016, diplomsko delo Opis: Izvedba vokalnega koncerta na visoki kakovostni ravni zahteva obvladovanje pravilne pevske tehnike in obveznih odrskih spretnosti. Izkušnje kažejo, da si pevski solisti in zborovski pevci sicer želijo izpeljave kvalitetnih nastopov, vendar se pogosto povsem ne zavedajo pomena izobraževanja za natančno obvladovanje pevskih veščin.
Osrednja raziskovalna nota diplomskega dela je povezana z izkustvenimi spoznanji, da je iskreno in pravilno artikulirano vsebinsko izražanje osnova vsakega pevskega izvajanja. Telesna aktivnost in pevski izraz sta opazno odvisna od vertikalnega zaznavanja tonske višine tako pri izvajanju melodičnih postopov kot tudi intervalnih skokov.
Osebno sem mnenja, da površna uporaba solmizacijskih zlogov in klasičnega notnega zapisa v zgodnji fazi izobraževanja neposredno škoduje pravilni pevski telesni drži in dojemanju ekstremno oddaljenih tonov. Pevec se mora znebiti refleksnega odziva na priučeno navpično dojemanje melodije in se naučiti mirno in odprto sprejemati energijo horizontalnega gibanja.
Problematičen je tudi odnos do zakladnice slovenskih in tujih glasbenih del, kar se odraža v poenostavljenem in poenotenem izvajanju sicer zgodovinsko ter demografsko precej raznolikih stilnih obdobij.
Ključne besede: Vokalna tehnika, petje, vokali, konzonanti, pevski izraz, dihanje, artikulacija, interpretacija, dinamika, dirigiranje, pevski obseg, resonanca
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1413; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,28 MB) |
4. PEVSKE DELAVNICE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PEVSKO TALENTIRANIH UČENCEV 4. IN 5. RAZREDALucija Krašovec, 2012, diplomsko delo Opis: Pevsko talentirani učenci potrebujejo dodatno pozornost pri razvijanju njihovih talentov. V ta namen smo oblikovali Pevske delavnice za spodbujanje razvoja pevsko talentiranih učencev 4. in 5. razreda osnovne šole, v obliki treh 90- minutnih srečanj, ki so potekala na OŠ Janka Padežnika Maribor. Naš namen je bil, da bi pripomogli k razvoju pevsko talentiranih učencev v sklopu delavnic. Delavnic se je udeležilo devet učenk iz 4. in 5. razreda devetletne osnovne šole, ki so bile izbrane s strani šolske zborovodkinje kot najboljše pevke v razredu. Vpliv pevskih delavnic smo preverjali s pevskega vidika v obliki posebej oblikovane ocenjevalne lestvice s štirinajstimi kriteriji s področja petja. Petstopenjska ocenjevalna lestvica je sestavljena iz štirinajstih kriterijev, pri katerih smo med učenčevim izvajanjem opazovali tempo, intonacijo, pevsko držo, pevsko dihanje, točen trenutek za začetek petja, zapomnitev tonov ter melodije, ponavljanje ritmičnih ter ritmično-melodičnih vzorcev in zaznavanje majhnih razlik v ritmu in melodiji. Osebnostni vidik ter odnos do petja pa smo preverili s pomočjo anketnega vprašalnika. Ocenjevanje smo izvedli pred delavnicami in po njih. Pevske delavnice pa so vsebovale vsebine in vaje s področja pravilne pevske drže, pevskega dihanja, artikulacije, nastavka tona, resonance, izenačevanja vokalov, razvijanja staccato petja ter dinamike pri petju. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so vsi udeleženci v času pevskih delavnic svoje znanje in sposobnosti nadgradili in napredovali za povprečno 0,38 ocene. Delavnice so spodbudile napredek pri udeležencih tudi na področju treme pred nastopanjem, saj je ocena le-tega na drugem ocenjevanju padla za 0,22 ocene. Prav tako se je znižala povprečna ocena pogostosti primerjave lastnega petja učencev s petjem svojih vrstnikov, in sicer kar za 0,67 ocene. Zvišala pa se je ocena pozitivne zaznave lastnega petja učencev v primerjavi s petjem vrstnikov, in sicer za 0,44 ocene. Končna evalvacija s strani učencev je pokazala, da so pevske delavnice kot takšne učencem zelo všeč in si takšnih delavnic želijo še več. Ugotovili smo, da so pevske delavnice ugodno vplivale na napredek učencev tako s tehničnega pevskega vidika kot tudi z osebnostnega vidika.
Ključne besede: talentirani učenci, razvoj glasu, petje, poučevanje petja, vokalna tehnika, pevske delavnice, pevske vaje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 2970; Prenosov: 180
Celotno besedilo (3,09 MB) |
5. VOKALNA TEHNIKA IN OBLIKOVANJE OTROŠKEGA GLASUSanja Sovec, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vokalna tehnika in oblikovanje otroškega glasu smo proučili poznavanje vokalne tehnike med učitelji in učenci. V teoretičnem delu so predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o vokalni tehniki. V praktičnim delu so predstavljene izkušnje učencev 3. in 5. razreda Osnovne šole Gornja Radgona, ki obiskujejo pevski zbor, s področja vokalne tehnike v šoli. Ugotovili smo, da so učenci pri pouku glasbene vzgoje redko deležni dejavnosti, povezanih z vokalno tehniko. V drugem delu empiričnega raziskovanja so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni učitelji iz 14 osnovnih šol v Pomurju. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v poznavanju vokalno tehničnih veščin in znanj med učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 1. triletju in 2. triletju in razlike med učitelji glede na udejstvovanje pri pevskih zborih. Rezultati so pokazali, da učitelji poznajo področje vokalne tehnike in se zavedajo njenega pomena. Izsledki raziskave so pokazali, da v obvladovanju vokalno tehničnih veščin in znanj ne obstajajo razlike med učitelji glede na triletje, prav tako pa ne obstajajo razlike med učitelji glede na udejstvovanje pri pevskih zborih. Torej pevski zbor ni vplival na razvoj vokalno tehničnih sposobnosti. Večina učiteljev meni, da si na tem področju želi več strokovne pomoči, zato bi bilo dobro učitelje dodatno izobraziti na področju vokalne tehnike in z njo povezanih veščin.
Ključne besede: vokalna tehnika, fiziologija, dihanje, razvoj glasu, tehnične vaje za oblikovanje otroškega glasu, motnje glasu
Objavljeno v DKUM: 17.04.2012; Ogledov: 4267; Prenosov: 623
Celotno besedilo (2,45 MB) |
