| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PRSTI NA VODNO BILANCO BOČA
Nina Hriberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izračunana, grafično predstavljena in analizirana vodna bilanca Boča po Thornthwaitu. Postopek izračuna vodne bilance po Thornthwaitu je v diplomski nalogi sistematično prikazan. Poudarek naloge je na vplivu prsti na člene vodne bilance. Namen diplomske naloge je ugotoviti in definirati, kakšen vpliv imajo prsti na člene vodne bilance ter analizirati, kako posamezne lastnosti prsti vplivajo na vodno bilanco. V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske značilnosti Bočkega hribovja s poudarkom na pedoloških in meteoroloških značilnostih; vsi pedološki tipi, ki so zastopani na območju Bočkega hribovja so v diplomski nalogi natančneje predstavljeni. Za namen diplomskega dela so bili na terenu pridobljeni vzorci prsti. Opravljena je bila tudi njihova analiza, določeni podatki analiz pa so bili uporabljeni pri izračunu vodne bilance Bočkega hribovja. V nalogi so predstavljeni postopki pedoloških analiz in analiza njihovih rezultatov. Vodna bilanca Bočkega hribovja po Thornthwaitu je grafično in numerološko prikazana, ocenjena pa je tudi primernost uporabe Thornthwaitove metode izračuna vodne bilance. Prav tako so grafično prikazane ugotovitve vpliva prsti na vodno bilanco in njene člene.
Ključne besede: Vodna bilanca tal, Thorthwitova metoda, Boč, pedologija, vpliv prsti na vodno bilanco.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1710; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu
Tatjana Kikec, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Ključne besede: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 820; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (15,47 MB)

3.
Trendi temperatur, višine padavin in vodne bilance v Mariboru v obdobju 1876-2010
Igor Žiberna, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so prikazani trendi temperatur, padavin, evapotranspiracije in vodne bilance za meteorološko postajo Maribor v obdobju 1876-2010. Analizirane so spremembe mesečnih, sezonskih in letnih povprečij v opazovalnih nizih. Obravnavana je tudi dinamika sprememb trendov v opazovalnem obdobju. Prikazane so povezave med trendi temperatur in Sončevo aktivnostjo.
Ključne besede: Maribor, temperatura, padavine, višina padavin, vodna bilanca, podnebne spremembe
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 491; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (291,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava stanja vodne bilance in potreb izbranih kmetijskih kulturnih rastlin po vodi v Pomurju
Tatjana Kikec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo raziskali stanje vodne bilance v Pomurju, njegov količinski, časovni in prostorski vidik ter ga primerjali s potrebami izbranih kmetijskih kulturnih rastlin po vodi v posameznih razvojnih fazah. Primerjava je pokazala, da je razporeditev stanja vodne bilance preko leta, ta je v Pomurju negativna med aprilom in II. dekado avgusta, dokaj ugodna za ozimna žita. Vode jim primanjkuje le v drugi polovici rastne dobe, s polj pa jih pospravimo še pred največjim pomanjkanjem vode v tleh v poletnih mesecih. Večina ostalih kmetijskih kulturnih rastlin kot so koruza, krompir, sladkorna pesa, buče ter zelenjadnice se s pomanjkanjem vode v tleh sooča večji del rastne dobe. V najobčutljivejših razvojnih fazah so v poletnih mesecih, ko je primanjkljaj vode v tleh največji in jih ta tudi najbolj prizadene. Posledice so poškodovanost kultur ter količinsko manjši pridelek slabše kakovosti.
Ključne besede: vodna bilanca, kmetijstvo, kulturne rastline, Slovenija, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 134; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (849,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Metodologija za določitev vodne bilance napajanja podzemne vode z uporabo hidrotopov
Matevž Vremec, 2019, magistrsko delo

Opis: Določitev napajanja podzemne vode je izredno pomemben element trajnostnega upravljanja z vodnimi viri, predvsem pa kvalitetnega modeliranja podzemne vode. V magistrskem delu je opisana metodologija določitve prostorskega napajanja podzemne vode z izdelanim vodnobilančnim modelom koreninskega sloja GWET in porečnim modelom SWAT. V nalogi je dodatno predstavljena metodologija za določitev napajanja zalednih voda, kjer se je uporabilo orodje QGIS. Metodologiji sta predstavljeni na podlagi testnega območja vodonosnika Apaško polje. Glede na dobljene rezultate lahko povzamemo, da sta oba modela primerna za določitev napajanja podzemne vode, pri čemer model SWAT natančneje obravnava vpliv na vodotok, medtem ko je model GWET primernejši za ponazoritev kolobarjenja na preiskovanem območju.
Ključne besede: napajanje podzemne vode, vodna bilanca koreninskega sloja, hidrotopi, SWAT, Apaško polje
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 247; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (8,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici