Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Hudodelska združba predstavlja najhujšo obliko udeležbe več ljudi pri izvrševanju kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) uporablja splošen izraz združba in ne opredeljuje različnih modalitet hudodelskih združb. Hudodelska združba se v KZ-1 pojavlja v splošnem delu KZ-1, in sicer v 41. členu, kjer je opredeljena odgovornost članov in vodij hudodelskih družb. Izraz se pojavi tudi pri številnih kaznivih dejanjih (npr. kaznivo dejanje terorizma po šestem odstavku 108. člena KZ-1; trgovine z ljudmi po petem odstavku 113. člena KZ-1), kjer izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi predstavlja kvalifikatorni element glede na temeljno obliko kaznivega dejanja. Na zadnje je v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, v 294. člen uvrščeno kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, ki določa kaznivost ustanovitve in vodenja hudodelske združbe kot tudi samo sodelovanje v hudodelski združbi. Hudodelsko združbo opredelimo kot skupino najmanj treh oseb, med katerimi obstaja dogovor o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, pri čemer mora pri vsakem posamezniku obstajati zavest in volja glede skupnega delovanja ter naklep glede kaznivih dejanj, ki jih nameravajo skupaj izvršiti. Zakonsko dikcijo pa dopolnjuje tudi sodna praksa. Temeljna inkriminacija je ustanavljanje hudodelskih združb in članstvo v njih. Tako KZ-1 v 294. členu vsebuje kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj treh let ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let. Drugi odstavek pa je namenjen ustanovitelju oziroma vodji hudodelske združbe, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. V tretjem odstavku 294. člena je vsebovan institut skesanca, s katerim zakonodajalec spodbuja storilca kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, da prepreči nadaljnje opravljanje kaznivih dejanj ali razkrije podatke, pomembne za preiskavo ali dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja, opredeljena v KZ-1, vsebujejo kvalificirano obliko izvršitve, ki je podana, če je kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi. Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da posameznik odgovarja za tako kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Drugi odstavek 41. člena KZ-1 pa ureja posebno obliko sodelovanja pri kaznivem dejanju. Kazenska odgovornost je v demokratičnemu sistemu individualna in utemeljena na krivdi vsakega posameznika. Hudodelska združba v kazenskem pravu tako ne nastopa kot celota, pač pa nastopata v kazenski zakonodaji dve enoti, organizator hudodelske združbe in član hudodelske združbe. Ključno se je opredeliti tudi do pravne podlage za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je ravno premoženjska korist eden izmed glavnih motivatorjev hudodelskih združb. Hudodelska združba ni pravna oseba, zato odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi ne moremo podvreči določbi o odvzemu po 77. členu KZ-1. KZ-1 zato vsebuje določbo 77.a člena, ki omogoča odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi.
Ključne besede: kaznivo dejanje, organiziran kriminal, hudodelstvo, združevanje, protipravnost, vodja, člani, posredno storilstvo, hudodelska združba
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,04 MB)

Opis: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Ključne besede: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Temeljni problem, ki smo ga raziskovali, je, kakšen stil vodenja uporablja posamezni poslovodja v franšizah bencinskih servisov Logo, d. o. o. V podjetju poslovodje delujejo drugače že zaradi načina dela v podjetju, ki se med seboj razlikuje v vsaki franšizi. Proučili smo stile vodenja znotraj podjetja bencinskih servisov Logo, d. o. o., v njihovih franšizah, ki pripomorejo k boljšemu oz. uspešnemu delovanju. Ugotovili smo, da večina poslovodij sledi pristopom, ki so usmerjeni v spodbujanje razvoja posameznika, odprtost komunikacije in sodelovanje v ekipi. Ti vodje pogosto uporabljajo prilagodljive pristope, ki temeljijo na empatiji, zaupanju in spoštovanju. Pomembno se zavedajo pomena zadovoljstva zaposlenih in njihove motivacije. Metodologija vključuje kritičen pregled literature, metodo intervjuja in analizo pridobljenih podatkov. Rezultati raziskave bodo pokazali, katere kombinacije stilov vodenja so prisotne v franšizah in kako te kombinacije vplivajo na organizacijsko delovanje. Pomembne predhodne raziskave so nakazale, da so stili vodenja ključni dejavniki za organizacijsko učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih, medtem ko raznolikost spolov in kulturni vpliv pomembno vplivata na oblikovanje stilov vodenja v organizaciji. Naša raziskava lahko prinese pomembne uvide v to, kako različni stili vodenja vplivajo na uspešnost poslovanja v franšizah bencinskih servisov Logo, d. o. o. Priporočila za nadaljnje poslovanje vključujejo vztrajanje v gradnji komunikacije med poslovodji in zaposlenimi. To lahko dosežemo z rednimi sestanki, spodbujanjem izmenjave idej in ustvarjanjem odprtega komunikacijskega okolja. Pomembno je ostati pozoren na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v franšizi ter prispevati k ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja in priznavanju njihovih dosežkov.
Ključne besede: STILI VODENJA, VODENJE, VODJA
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 372; Prenosov: 43
Celotno besedilo (397,76 KB)

Opis: Cilj diplomskega dela je bil preučiti, kako operativni dejavniki vplivajo na uspešnost dela trenerjev v športni organizaciji. Raziskava je bila izvedena v Judo klubu Golovec, pri čemer smo preiskovali vpliv načrtne skrbi nadrejenih za napredek in razvoj, sodelovanja med trenerji v klubu ter tedenskih sestankov tima trenerjev. Metoda raziskave je vključevala spletno anketiranje in statistično analizo, vključno s testiranjem hipotez. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih povezav med navedenimi dejavniki in uspešnostjo trenerjev. Za bolj zanesljive ugotovitve bi bilo potrebno razširiti vzorec anketirancev ter preiskati dodatne dejavnike. Kljub temu pa raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave in bolj podrobno analizo vpliva dejavnikov na uspešnost trenerjev.
Ključne besede: vodenje, vodja, športna organizacija, uspešnost pri delu, razvoj kadrov
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 9
Celotno besedilo (512,41 KB)