| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1183
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Narcisizem zaposlenih in njegov vpliv na stil vodenja generacije Y
Anita Garvanović Jurčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Generacija Y je generacija, ki je je na trgu dela trenutno največ, prisotnost njenih pripadnikov pa se še povečuje. Zaradi njih so se spremenile tudi organizacije. Generacija Y je znana kot generacija milenijcev in je definirana kot generacija tehnologije in »selfie« fenomena. Gre za generacijo, ki ima popolnoma drugačne vrednote od prejšnjih. Generacijo Y pogosto opisujejo kot skupino narcisističnih osebnosti, ki nimajo razvitih socialnih veščin. Znano je, da se predstavniki generacije Y predstavljajo kot posamezniki s točno določenimi cilji ter pričakovanji znotraj organizacije. Postavljeno problematiko smo v magistrskem delu pojasnili in se osredotočili na vpliv narcisizma zaposlene generacije Y na stil vodenja organizacije. Želeli smo ugotoviti, kako predstavniki generacije Y vplivajo na organizacijo in na kakšen način se pravzaprav prilagajajo določenim izzivom. Pojasnili smo tudi izzive, ki jih imajo managerji človeških virov z vodenjem generacije Y znotraj organizacije. Cilj je bil ugotoviti, na kakšen način identificirati narcise na delovnem mestu in kako pravilno in v skladu s predpisi ukrepati, ne da bi uničili organizacijsko strukturo. V teoretičnem analiziranju literature smo opazili, da je generacija Y pomembno vplivala na spremembe znotraj podjetij. Z analizo strokovne literature smo ugotovili tudi, da so predstavniki generacije Y narcisistično usmerjeni, kar predstavlja določen izziv za kadrovnike in vodje. Četudi so predstavniki generacije Y zelo motivirani za delo, pa z višjo stopnjo narcisistične osebnosti predstavljajo težavo za organizacijo kot celoto, ki pa jo nekateri avtorji predstavljajo kot priložnost za organizacije.
Ključne besede: Medgeneracijsko sodelovanje, generacija Y, narcisizem, vodenje, management
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Timsko delo pri srednješolcih občine slovenj gradec
Helena Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos srednješolcev do timskega dela, ali imajo razvito timsko kompetenco in kakšen je njihov odnos do timskega dela. Organizacije uporabljajo timski način dela za uspešno in učinkovito doseganje postavljenih ciljev. Zaradi pozitivnih prednosti se ta oblika dela pogosto uporablja. Dobro je, da se zaposleni srečajo s timskim delom že v mladosti. Spoznavanje timskega dela v šolskem okolju poteka bolj sproščeno. Pozitivne izkušnje mladostnikov predstavljajo podlago za nadaljnjo delo. V okviru teoretičnih osnov smo v magistrski nalogi predstavili značilnosti timskega dela in njegove faze razvoja. Pri vrstah timov smo se osredotočili na bolj splošno delitev. Predstavili pomen oblikovanja in vodenja timov. V raziskovalnem delu smo z analizo ankete ugotovili kako dobro srednješolci v občini Slovenj Gradec poznajo timsko delo.
Ključne besede: značilnost timskega dela, faze razvoja timov, vrste timov, oblikovanje timov, vodenje timov
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
Vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije
Sandra Arh, 2021, magistrsko delo

Opis: Za obstoj zdravstvenih organizacij je ključnega pomena, da zaposleni dosegajo zastavljene cilje. Ker v zdravstvenih organizacijah delo večinoma poteka v timih, je dobro sestavljen zdravstveni tim z uspešnim vodenjem ključnega pomena. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije, ki so vključene v raziskavo, opravljeno med negovalnimi in babiškimi timi v SB Jesenice, BGP Kranj in PS Begunje. S pomočjo znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku smo v teoretičnem delu magistrskega dela predstavili timsko delo, vodenje, učinkovitost in dinamičnost timov v zdravstvenih organizacijah. Empirična raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Instrument naše raziskave je anonimen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom izdelave magistrskega dela. Anketa se je v treh zdravstvenih zavodih izvajala od 1. 6. 2020 do 15. 9. 2020. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena v programu IBM SPSS Statistic 22. Uporabili smo opisno statistiko, Shapiro-Wilkov test, Levenov test, grafikon kvartilov, parametrični test, Tukeyevega post-hoc testa , hi-kvadrat test, t-test in analizo variance. Za statistično pomembne rezultate smo upoštevali stopnjo statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Anketiranci s svojimi odgovori dokazujejo, da so negovalni in babiški timi ne samo dinamični, ampak tudi učinkoviti. Vodje se zavedajo svoje odgovornosti, vendar niso ustrezno izobraženi na področju managementa. Od 21 anketiranih vodij sta le dva izobražena na področju managementa. Vodja ima pomembno vlogo v timu, saj izvaja svoje naloge ter hkrati vodi in usklajuje urnike, delovne naloge in komunikacijo znotraj tima. Vodenje vpliva na celotno klimo znotraj tima in na učinkovitost timskega dela.
Ključne besede: učinkovitost, timsko delo, vodenje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
Izzivi vodenja generacije z v trgovinah z oblačili
Neža Primožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje je pomemben del managementa, ki vključuje usmerjanje, vplivanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje ciljev. Raziskovanje nove generacije Z, ki že zaseda delovna mesta, je bistveno za uspešno vodenje, saj bo s svojimi značilnostmi zagotovo spremenila delovno okolje, kar managerjem predstavlja velik izziv pri vodenju. Raziskali smo ključne značilnosti in delovne vrednote generacije Z. S kritičnim pregledom sekundarnih virov smo opredelili časovni in demografski okvir ter opredelili trende, ki so oblikovali generacijo Z in njihova pričakovanja na delovnem mestu. Visoka tehnološka usposobljenost je pozitivno in negativno vplivala na vse poglede njihovega življenja. Z analizo raziskav o generaciji Z in skozi intervjuje z vodjami različnih trgovin z oblačili smo ugotovili, da ima generacija Z slabe delovne navade, zato potrebuje vodenje in usmerjanje na področju socialnih veščin, timskega dela in delovnih navad. Zaradi minljive pozornosti je potrebno generacijo Z motivirati z različnimi nalogami in izzivi, da delo ne postane monotono, prav tako je za vodenje generacije Z bistvena odprta in jasna komunikacija, ki je podkrepljena s vizualnimi prikazi. Z opredelitvijo značilnosti generacije Z smo managerjem predstavili bolj jasno sliko, kakšen delavec je pripadnik generacije Z, ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice, kako ustrezno voditi generacijo in se soočiti z izzivi, ki jih generacija Z prinaša. Vključevanje tehnologije v delovni proces, transparentno vodenje in jasna komunikacija, podkrepljena z povratnimi informacijami so priporočila za uspešno vodenje generacije Z. Podjetja se morajo bolj zavedati pomembnosti človeških virov in več vlagati v izobraževanje managerjev na področju vodenja in spreminjanju delovnega okolja, da bodo privabili mlado delovno silo in s tem ostali konkurenčni na trgu.
Ključne besede: Generacija Z, izzivi, vodenje, delovno okolje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (805,96 KB)

5.
Modeli ADASs programskimi orodji podjetja AVL– optimizacija porabe energije
Karlo Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena uporaba simulacijskega modela s sodbenimi sistemi za pomoč voznikom (angl. ADAS – Advanced Driver Assistance Systems) v programskih orodjih AVL za primer vožnje v konvoju. Za sistem treh avtomobilov med vožnjo v koloni je razvit simulacijski model, v katerem bo vodilno vozilo sledilo določenemu profilu predpisane hitrosti, drugo vozilo v konvoju bo sledilo vodilnem vozilu, tretje vozilo v konvoju pa drugemu vozilu. Poleg vzdrževanja želene hitrosti morajo vozila med seboj vzdrževati tudi določeno razdaljo, kar je pomembno za spremljanje vpliva zračnega upora na kolono in s tem na porabo energije. Simulirani so trije tipi avtomobilov (bencinski, električni in hibridni) in podane so ugotovitve, kako se vozila obnašajo v konvoju pri porabi goriva in električne energije ter glede na varnost.
Ključne besede: vozila, optimizacija, mobilnost, ADAS, vodenje, avtomatizirana vožnja
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (10,25 MB)

6.
Stili vodenja v celjskih dostavnih podjetjih
Lovro Pušnik, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Kako dobro bo delovalo neko podjetje, kako bodo zaposleni usklajeni in učinkoviti, je v veliki meri odvisno od vodje in njegovega načina vodenja. Uspešni vodja je nekdo, ki se zaveda, da se je potrebno premišljeno lotiti vodenja. Zaposlene usmerjajo, spodbujajo, jih vodijo ter skrbijo zanje. Podjetja se med seboj razlikujejo, prav tako zaposleni med sabo, sama dinamika v podjetju, način dela ter cilji, navsezadnje se tudi vodje razlikujejo, zato je pomembno, da vse dejavnike vključimo pri izboru stila vodenja. Poznamo več stilov vodenja. Anketni vprašalnik, ki je predstavljen v nalogi, je vprašalnik W. J. Reddina, ki je stile vodenja razdelil na: zadržan stil, k odnosom usmerjen stil, stil usmerjen k delovnim ciljem ter k sodelovanju usmerjen stil vodenja. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene dostavnih podjetji. S pomočjo rezultatov smo lahko ocenili vodenje vodij. Prišli smo do ugotovitev, da v dostavnih podjetjih prevladuje vodenje, ki je usmerjeno k delovnim ciljem in k sodelovanju. Sicer sta to dve skrajnosti vodenja, a za dostavna podjetja, kot so ta, ki smo jih tudi anketirali, se je kombinacija obeh stilov izkazala za najučinkovitejšo. Vodja pa mora vedeti, kdaj uporabi kakšen stil vodenja. Vodenje, osredotočeno na ljudi, pripomore, da se oblikuje tim, ki med seboj dobro sodeluje. To je zelo pomembno za dostavna podjetja, saj si morajo kurirji med seboj pomagati, da lahko delo steče, predvsem v obdobjih, kjer je dela več, časa pa enako, saj so delovne naloge takšne, ki jih morajo opraviti v enem dnevu. Da delo steče, kot je potrebno in v roku, so pomembna jasna navodila in vodenje, za kar pa je pomembno k delovnim ciljem naravnano vodenje.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, podjetništvo
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (842,87 KB)

7.
Tri fazni usmernik s korekcijo faktorja moči
Smiljan Lampret, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta opisana načrtovanje in izvedba tri faznega usmernika s korekcijo faktorja moči. Cilj je bilo stabilno delovanje pretvornika z uporabo zmogljivega digitalnega krmilnika TMSF28335 proizvajalca Texas Instruments, stikalne frekvence 20 kHz in obstoječo strojno opremo v laboratoriju v realnem času. S simulacijsko shemo v programskem okolju Matlab/Simulnik smo preverili delovanje sistema in nastavili parametre PI regulatorjev, ki smo jih nato uporabili pri realnem procesu. Programsko kodo smo napisali v programskem jeziku C. Sistem je sestavljen iz treh močnostnih modulov, od katerih vsak pretvarja tok in napetost ene faze. Močnostna karta skrbi za povezavo modulov s krmilniško karto, ki vsebuje DSP. Regulacijo smo izvedli s tremi PI regulatorji, za izhodno napetost in tokova v d in q oseh. Uporabili smo Clarkino in Parkovo transformacijo ter algoritem fazno zaključene zanke. Izvedeno je bilo vektorsko vodenje.
Ključne besede: močnostna elektronika, pretvornik, usmernik, vodenje, digitalni signalni krmilnik, vektorska modulacija
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

8.
Razvoj funkcionalno varnih sistemov z uporabo orodja c2000 SafeTI na primeru vodenja sistema močnostne elektronike
Ferdin Shotani, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno snovanje in oblikovanje pretvornika navzgor, ki smo ga krmilili z pulzno širinskim modulatorjem z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D. Namen magistrske naloge je bil sistemsko oblikovanje in načrtovanje sheme ter izdelava ustreznega tiskanega vezja, ki bo primerno za avtomobilsko industrijo in bo imelo ustrezne komponente ter bo delovalo skladno s standardi funkcionalne varnosti v avtomobilski industriji. Na področju funkcionalne varnosti smo se želeli čim bolj približati varnostnim zahtevam avtomobilske industrije, zato smo naredili varnostno analizo ASIL in FMEA za nadaljnje izboljšave. Magistrsko delo vsebuje še postopek izdelave tiskanega vezja v programu Altium Designer in izvedbo eksperimentalnih meritev valovitosti toka in izhodne napetosti.
Ključne besede: močnostna elektronika, funkcionalna varnost, pretvornik navzgor, LiDAR sistemi, vodenje, ISO 26262.
Objavljeno: 26.02.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

9.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu ledava 1.
Grega Cigut, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu Ledava 1. Pomemben faktor odločitve za zagotovitev popolnoma avtonomnega delovanja objekta in vključitev le-tega v nadzorni sistem in zagotovitev oddaljenega upravljanja in vodenja so vremenske ujme. Zapornični objekt opravlja svojo funkcijo takrat, kadar nastopijo skoraj nemogoči pogoji za delo. Zato je bistveno zagotoviti več nivojski način delovanja. Zapornični objekt je načrtovan v programskem okolju SoMachine. Algoritem se izvaja na PLC Schneider Electric TM241CE24R, SCADA pa je izvedena v okolju Proficy iFIX ++podjetja GE Digital.
Ključne besede: Zapornični objekt, programirljivi logični krmilnik – PLC, SCADA sistem, centralno nadzorni sistem, avtonomno vodenje, daljinsko vodenje.
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 295; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici