| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MODEL UVEDBE ZASEBNEGA OBLAKA V IZOBRAŽEVALNO USTANOVO
Peter Košir, 2012, magistrsko delo

Opis: Raziskava obravnava model uvedbe zasebnega oblaka za Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opredeljeni so osnovni pojmi računalništva v oblaku in produktov VMware, ki so uporabljeni za postavitev oblaka. Predstavljeno je tehnično ozadje vzpostavitve zasebnega oblaka ter problemi, ki so prisotni pri postavitvi ter vzdrževanju obstoječega sistema. Med glavnimi problemi sta neskladnost posameznih delov programske opreme in nezmožnost zamenjave ali posodobitve programske opreme med šolskim letom zaradi zasedenosti predavalnic. Za potrebe testiranja je bil vzpostavljen zasebni oblak s produkti VMware na strojni opremi, ki je ustrezala minimalnim zahtevam. Testiranje je obsegalo delo treh skupin uporabnikov navideznih okolij. Skupine uporabnikov so zajemale vzdrževalce sistema, zahtevne uporabnike, ki določajo funkcionalnost delovnih okolij, ter navadne uporabnike, ki za njih pripravljena delovna okolja zgolj uporabljajo. Glavne ugotovitve testiranja so, da s tehničnega vidika zasebni oblak nudi veliko prilagodljivost dela, dosegljivost različnih okolij, prav tako pa tudi poenostavi vzdrževanje in poveča uporabnost informacijskega sistema. Tako zasebni oblak nudi vse, kar manjka obstoječemu sistemu. Stroški uvedbe modela zasebnega oblaka so ocenjeni na 124.000 EUR. Analiza stroškov in koristi pa razkriva, da ima obstoječi sistem na letni ravni za 21 odstotkov višje stroške od zasebnega oblaka. Tako z ekonomskega vidika uvedba zasebnega oblaka na ravni fakultete ni smiselna, saj bi se stroški povrnili šele po petih letih. Gledano le z ekonomskega stališča pa bi bilo bolj smiselno uvesti skupinski oblak na nivoju univerze.
Ključne besede: Računalništvo v oblaku, Zasebni oblak, Izobraževalna ustanova, VMware vSphere, VMware vCloud director.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1240; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
PRIMERJAVA IN UPORABA VIRTUALIZACIJSKIH REŠITEV
Uroš Inkret, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili in preučili virtualizacijske rešitve dveh najmočnejših ponudnikov, VMware ter Microsoft. Spoznali bomo zgodovino razvoja virtualizacije, preučili strojne zahteve in odločitvene kriterije. Analizirali bomo tudi stroškovni vpliv, ki zajema TCO, ROI in stroške licenc programske opreme. Praktičen del obsega primerjavo postopka namestitve Hypervisorjev obeh ponudnikov, kjer najprej opišemo vse zahteve in napotke za namestitev, nato pa v korakih predstavimo potek namestitve. Nadaljujemo s predstavitvijo funkcionalnosti pripadajočih upravljavskih orodij. Kot alternativna izbira sledi še primerjava štirih najbolj priljubljenih odprtokodnih virtualizacijskih rešitev. Na koncu opozorimo še na varnostne strategije in ukrepe za zagotavljanje varnega virtualnega okolja.
Ključne besede: Virtualizacija, Hyper-V, VMware, ESX, vSphere, virtualizacija strežnikov
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 862; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
UVEDBA VIRTUALIZIRANIH STREŽNIKOV V MALEM PODJETJU
Andrej Koleša, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo postopek vpeljave virtualizacije strežnikov v malem podjetju. Obravnavano podjetje Kron telekom, d. o. o., se zaveda, da je vpeljava virtualne platforme ključna za nadaljnji razvoj in konkuriranje na trgu. Najprej predstavimo teoretične osnove virtualizacije strežnikov glede na domače in tuje strokovne vire, nato pa tudi korake za uspešno načrtovanje in implementiranje obravnavane rešitve. S tem v podjetju Kron telekom, d. o. o., poenostavimo proces vpeljave novih strežnikov brez dodatnih stroškov in izgube časa, obenem pa zagotovimo visoko razpoložljivost, ki jo vodstvo podjetja zahteva zaradi vse večje ponudbe storitvenih rešitev.
Ključne besede: virtualizacija, virtualizacija strežnikov, hipervizor, Vmware VSphere, Microsoft Hyper-V.
Objavljeno: 27.06.2014; Ogledov: 781; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Odpornost na napake v virtualnih strojih
Rok Mori, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z reševanjem problema odpovedi v enojni točki v virtualiziranih strežniških sistemih. Ta problem rešujemo po teoretičnih priporočilih snovanja sistemov, odpornih na napake. Za implementacijo smo izbrali sistem VMware vSphere SMP-FT. V praktičnem delu diplomske naloge ta sistem vzpostavimo in implementiramo v testno okolje. Vzpostavljeno rešitev preizkusimo s simuliranjem okvare primarnega hipervizorja, pri čemer preverjamo, da ni prišlo do izpada virtualnega stroja. Prav tako natančno analiziramo vpliv mehanizma, ki zagotavlja odpornost na napake, na zmogljivost delovanja virtualnih strojev. Ugotovimo, da se pri uporabi mehanizma vSphere SMP-FT, ki uporablja priporočeno pasovno širino 10 Gbps za dnevnik, zmogljivost delovanja zmanjša 10–30 % glede na zmogljivost virtualnega stroja, ki takšnega mehanizma ne uporablja. Če uporabimo dnevnik s pasovno širino 1 Gbps, izmerimo drastično poslabšanje zmogljivosti delovanja (tudi do 90 %). Z množico eksperimentov potrdimo, da je mehanizem odpornosti na napake ustrezna rešitev za najbolj kritične dele strežniške infrastrukture. Pogoj je, da uspešno zadostimo vsem predpisanim zahtevam za implementacijo sistema, odpornega na napake, in da ni večjih omejitev pri dodeljevanju strojnih virov.
Ključne besede: virtualizacija, virtualni stroji, odpornost na napake, enojna točka odpovedi, VMware vSphere
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (858,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici