| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVNA IN KULTURNA SIMBOLIKA V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Robert Titan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Naravna in kulturna simbolika v romanih Vlada Žabota smo obravnavali pet romanov, ki jih lahko umestimo v sklop pokrajinske fantastike. Domnevali smo, da je simbolna raven teh romanov zgrajena na součinkovanju in nasprotovanju naravnega in kulturnega sveta in od tam izvirajočih simbolov. Raziskava je to potrdila. Romaneskni svet Vlada Žabota je utemeljen na zelo značilnem naravnem prostoru (gričevnati ruralni svet s poudarkom na vodnih habitatih, posebno vlogo pri atmosferi ima megla), ki predstavlja nevarni svet onstran kulture, v katerega se zateka posameznik, ki si v kulturi prav tako ne more najti mesta. Ta temeljna izločenost je tudi razlog za način, kako je zgrajen kulturni svet in kako so uporabljeni od tam izvirajoči simboli.
Ključne besede: Vlado Žabot, simbol, pokrajinska fantastika, naravno, kulturno, simbolika
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1300; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (368,06 KB)

2.
Problem eksistence in razkroj subjekta v Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Sukub in Volčje noči
Larisa Weiss-Grein Konkolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo že v naslovu opozarja na eksistencialni in identitetni problem romanesknega subjekta v izbranih Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Volčje noči in Sukub. Vsi, razen zadnjega, ki je Žabotov t. i. »urbani« prvenec, so postavljeni v morbidno močvirsko okolje, prostor brezmejne ravnice, ki s svojimi mitološkimi in polpoganskimi spremljevalci že ob prvem stiku svoje popotnike in večne iskalce napolni s patološkim hrepenenjem po Bližnjem in absolutni resnici. Blodnjava motnja postaja protagonistov bivanjski označevalec, ki ga vodi skozi temne, plesnive in vlažne hodnike zamejenih prostorov kolektivnega, s težkim zrakom prepojene beznice, skozi brezbožne ustanove božjega, vse do podstrešij stolpnic, kjer bi bilo mogoče najti še kako varno zatočišče pred »zadušljivimi« načeli kolektivnega. Paranoja postaja vzvod subjektovega večnega bega pred zasledovalnim principom fatalno erotičnega in kolektivnega, pri čemer oba pridobivata destruktivne razsežnosti. Rešitev eksistenčnega položaja in razkrajajoče se identitete je za protagonista možna le s pobegi v trans-resnico ali z nadevanjem »mask« po dolžnosti. Hrepenenje po idealni ljubezni do Bližnjega se z vsakim nadaljnjim korakom izkaže kot prazen up. Junakovi napori po rešitvi se kljub zasledovalnim in omejevalnim principom v celoti nikoli ne končajo. V eksistenčnih prehodih se protagonist psihično in fizično znajde »na meji« in šele na zadnji bivanjski postaji jo za hip prestopi. Tu ugleda pravega Bližnjega in spozna absolutno Resnico. Pot Žabotovega romanesknega subjekta se nikoli ne konča. Na svoji zadnji postaji se vselej vrne na začetek.
Ključne besede: Vlado Žabot, subjekt, romaneskni subjekt, protagonist, eksistenca, identiteta, razkroj, eksistenčni prehodi, nadevanje »mask«, Bližnji, Drugi, kolektivni princip, erotični princip, »ljubiti po dolžnosti«, absolutna Resnica
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 541; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
ELEMENTI FANTASTIKE V ROMANIH VLADA ŽABOTA
Petra Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Elementi fantastike v romanih Vlada Žabota v teoretičnem delu povzema teoretične pojme, na katerih temelji nadaljnja analiza. Fantastično literaturo označujemo kot žanr, v katerega sodijo mnogi podžanri, kot je utopija, antiutopija in za to magistrsko nalogo še posebej pomembna pokrajinska fantastika, ki jo opredeljujejo komponente, kot so prenovljena vloga pripovedovalca, povečana vloga narave, vključenost ljudskih vraž in verovanja ter posebnih pokrajinskih pogojev. K avtorjem pokrajinske fantastike umeščamo tudi Vlada Žabota, v čigar delih ostajata narava in pokrajina glavno gonilo (izjema je roman Sukub). Poleg žanrske opredelitve prvi del magistrske naloge zajema še opredelitev fantastike kot termina, ki ga zaznamuje soobstoj dveh svetov, realnega in fantastičnega, med katerima sicer obstaja meja, ki jo je moč tako z ene kot tudi z druge strani prestopati. Takšno literaturo tako upravičeno zaznamujemo kot dvopolno konstruirano literaturo, ki ob tem vključuje prvine intertekstualnosti in očitne znake povezanosti z grozljivim romanom. Posledici omenjenih lastnosti fantastične literature sta odklon od resničnosti in občutek negotovosti, ki se poraja tako znotraj bralca kot tudi znotraj literarnega lika. Omenjene značilnosti se pojavljajo v analiziranih literarnih delih, v katerih smo iskali eksplicitno določene elementarne drobce, in sicer na ravni motivov, teme, dogajanja, prostora, časa, literarnih likov ter na jezikovni ravni. Drugi del magistrske naloge je sestavljen iz analize romanov Vlada Žabota Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Nimfa, Sukub in Ljudstvo lunja. S pomočjo analize, temelječe na izsledkih teoretičnega dela, so fantastični elementi klasificirani ter ustrezno obrazloženi. S pomočjo podrobne interpretacije in analize omenjenih del ugotavljamo, da se v prav vseh romanih brez izjeme pojavljajo različni elementi fantastike, ki segajo predvsem na motivno in tematsko raven, prav tako na raven literarnega dogajanja in literarnih oseb, nekoliko manj tovrstnih elementov pa je vključenih na področje literarne časovnosti in prostorskosti.
Ključne besede: Fantastika, elementi fantastike, Vlado Žabot, pokrajinska fantastika, Nimfa, Stari pil, Pastorala, Volčje noči, Sukub, Ljudstvo lunja
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici