| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vitamin C v prehrani mladostnikov
Marina Kotnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili vitamin C in ugotavljali ali se mladi zavedajo pomena vitamina C v njihovi prehrani. Ugotavljali smo tudi katera živila, ki vsebujejo vitamin C poznajo in s katerimi živili vključujejo vitamin c v vsakdanjo prehrano. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vitaminu C s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 30 mladih, starih od 18 do 25 let v mesecu avgustu in septembru 2014. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Rezultati: Izvedeli smo, da se mladi zavedajo pomena vitamina C v njihovi prehrani, ter poznajo živila, ki vsebujejo več vitamina C, vendar pa so o samem vitaminu C še premalo ozaveščeni. Vitamin C uživajo s svežim sadjem in zelenjavo, predvsem z namenom, da bi preprečili ali omilili simptome prehlada, zmanjšali stres ter pripomogli k boljšemu delovanju imunskega sistema. Diskusija in zaključki: Zaradi današnjega hitrega tempa življenja in stresa, mladi ne posvečajo dovolj pozornosti temu kako se prehranjujejo. Ne zavedajo se kakšne posledice puščajo na telesu, zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov. Na splošno mladostniki še vedno uživajo premalo sadja in zelenjave in ne vnesejo priporočenih dnevnih količin vitaminov in mineralov.
Ključne besede: Vitamin C, mladostniki, naloge vitamina C, živila, ki vsebujejo vitamin C, prehrana mladostnikov.
Objavljeno: 29.09.2014; Ogledov: 924; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

22.
23.
Biološka aktivnost ekstrakta jagod
Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 732; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

24.
25.
Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezga
Špela Pertinač, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Ključne besede: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 647; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1005,08 KB)

26.
TERMODINAMSKE IN TRANSPORTNE LASTNOSTI SISTEMOV POLIMEROV IN BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN S SUPERKRITIČNIMI FLUIDI
Nina Trupej, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zaradi vse večje težnje po razvoju zelenih tehnologij, ki ne obremenjujejo okolja, in postopkov procesiranja materiala, ki ne vsebujejo sledi toksičnih organskih topil, kot je bilo to običajno pri konvencionalnih postopkih, smo se osredotočili na superkritične fluide, ki se v industriji vedno bolj uveljavljajo. Doktorska disertacija je namenjena pridobivanju podatkov o faznih ravnotežjih in topnostih za načrtovanje visokotlačnih procesov, kjer se uporabljajo superkritični fluidi. Proučili smo sisteme polietilen glikola (PEG) z molskimi masami 1 500 g/mol, 4 000 g/mol, 10 000 g/mol, 35 000 g/mol s fluidi argon, propan in žveplovheksafluorid (SF6), vitamin K3/ogljikov dioksid in naftol/ogljikov dioksid. Na podlagi eksperimentov za sisteme PEG/fluid smo ugotovili, da imajo različni fluidi (CO2, propan, SF6, argon) različne termodinamske in transportne lastnosti v binarnem sistemu. Naredili smo obsežno študijo proučevanja topnosti, difuzijskih koeficientov, temperatur tališč, časov desorpcij itd. Vsak fluid ima zaradi svojih edinstvenih lastnosti različen vpliv na binarni sistem PEG/fluid in na lastnosti kot so temperatura tališča, topnost in difuzijski koeficient, zaradi česar lahko npr. pridobivamo tudi produkte z različnimi karakteristikami. Te podatke smo proučili za načrtovanja procesa mikronizacije PEG s procesom PGSS (Particles from Gas Saturated Solutions oz. delci iz raztopin nasičenih s plinom). Ugotovili smo, da je PEG možno mikronizirati s fluidi propan, SF6 in argon pri nižjih tlakih kot s CO2. Mikronizacijo smo izvedli pri pogojih minimalnega tališča PEGa pod tlakom fluida in pri pogojih 328 K in 15 MPa. Poleg tega smo pridobili delce, ki so bolj enakomernih velikosti in pravilnejših krogličastih oblik kot pri mikronizaciji s CO2. Delci, ki so enakomernih oblik in velikosti, so atraktivni za proizvajalce trdnih, praškastih produktov, saj so višje kvalitete. Sistem vitamin K3/CO2 smo proučili pri temperaturah 313 K, 333 K in 353 K in tlakih do 40 MPa ter primerjali z literaturo. Rezultati kažejo, da se topnosti vitamina K3 razlikujejo od podatkov v literaturi, kar pripisujemo uporabi različnih metod vzpostavljanja ravnotežja, vzorčenja in analize. Določili smo tudi parcialne molske volumne, ki so izrazito veliki in negativni pred in v bližini kritične točke, kar kaže na močne interakcije med molekulami topila in topljenca. Z določevanjem parcialnih molskih volumnov lahko sklepamo tudi o pojavu maksimuma topnosti, ki se v primeru topnosti vitamina K3 v CO2 pojavi pri temperaturi 313 K in 333 K. Pri določevanju gostot raztopine vitamina K3 v CO2, smo ugotovili, da so razlike med gostoto binarnega sistema vitamin K3/CO2 in čistega fluida CO2 lahko tudi 100 % ali več. Tališče naftola pod tlakom CO2 ima temperaturni minimum pri tlaku 20 MPa. Topnosti 1-naftola v CO2 pri temperaturah 313 K, 333 K in 353 K so v večini višje od topnosti 2-naftola v CO2. V primerjavi z literaturo so topnosti predstavljene v tem delu višje za faktor 100. Gostote raztopine naftola v CO2 so pri pogojih pod kritično točko višje od gostote čistega CO2, pri višjih tlakih pa so gostote raztopine naftola v CO2 lahko nižje od gostote čistega CO2.
Ključne besede: superkritični fluid, polietilen glikol, naftol, vitamin K3, topnost, gostota, PGSS
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 911; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

27.
VPLIV VITAMINA C NA C-REAKTIVNI PROTEIN PO REVASKULARIZACIJI SRCA
Andreja Alič, 2016, magistrsko delo

Opis: Arteroskleroza v zgodnji fazi nima večjih simptomov, naše telo samo nam daje znake, da se nekaj dogaja. Je posledica spleta dejavnikov tveganja in kroničnega pomanjkanja vitaminov, kateri nastopi zaradi nepravilne prehrane in telesne neaktivnost. C - reaktivni protein je protein akutne faze, kateri nas že zelo zgodaj opozori, da dogajanje vnetnih procesov v telesu in na nevarnost nastanka srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: Vitamin C, arteroskleroza, C-reaktivni protein.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 642; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

28.
Sezonska nihanja vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih v mariborski regiji
Andraž Dovnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Vitamin D je v maščobah topen vitamin, katerega pomanjkanje v nosečnosti povezujejo z različnimi zapleti v nosečnosti in boleznimi pri novorojenčku. V mariborski regiji še ni bilo raziskave, ki bi ugotavljala koncentracijo vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih. Namen raziskave je bil ugotoviti povprečne koncentracije vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih, pogostnost pomanjkanja vitamina D, dejavnike, ki vplivajo na koncentracjo vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih, in vpliv koncentracije vitamina D na pojav zapletov pri nosečnici in novorojenčku. Bolniki in metode: Opravili smo prospektivno opazovalno raziskavo na 400 nosečnicah in njihovih novorojenčkih v štirih različnih letnih časih. Izbrani meseci so bili na koncu vsakega izmed letnih časov. Mesec september je predstavljal poletno skupino, december jesensko, marec zimsko in junij pomladno skupino. V raziskavo smo vključili nosečnice kavkazijske rase, ki so živele na širšem področju Maribora in so podpisale osveščen pristanek. Iz anketnih vprašalnikov smo pridobili podatke o prehrani in izpostavljenosti soncu v nosečnosti. Iz zdravstvene dokumentacije smo pridobili podatke o zdravstvenem stanju nosečnice pred in med nosečnostjo, podatke o zapletih v nosečnosti in načinu poroda ter podatke o zdravstvenem stanju novorojenčka. Vzorec krvi nosečnice smo odvzeli tekom hospitalizacije, vendar ne kasneje kot dva dni po porodu. Odvzem vzorca krvi iz popkovnice smo opravili takoj po prekinitvi popkovnice po porodu. Koncentracije vitamina D smo razdelili glede na priporočila iz literature: > 80 nmol/L – zadostne koncentracije, 50‒80 nmol/L – nezadostne koncentracije, 25‒50 nmol/L – pomanjkanje in < 25 nmol/L – hudo pomanjkanje vitamina D. Rezultati: Povprečna koncentracija vitamina D pri nosečnicah v vseh štirih skupinah je bila 43,7 ± 23,8 nmol/L. 23,6 % nosečnic je imelo hudo pomanjkanje vitamina D, 41,5 % jih je imelo pomanjkanje vitamina D, 27,9 % jih je imelo nezadostne koncentracije vitamina D. Zadostne koncentracije vitamina D smo izmerili pri 7,0 % nosečnic. Povprečna koncentracija vitamina D pri novorojenčkih je bila 55,2 ± 30,9 nmol/L. Pri analizi vpliva posameznih dejavnikov na koncentracijo vitamina D pri nosečnicah so se kot pomembni pokazali letni čas (F = 33,979; p < 0,001), trajanje sončnega obsevanja 30 dni pred porodom (r = 0,371, p < 0,001), povprečna temperatura 30 dni pred porodom (r = 0,401, p < 0,001), uživanje rib (t = 2,183; p = 0,030), količina rib na obrok (F = 3,131; p = 0,026), uživanje prehranskih nadomestkov z dodanim vitaminom D (t = ‒4,271; p < 0,001), pogostnost sončenja (F = 3,144; p = 0,025) in trajanje ene epizode sončenja (F = 3,719; p = 0,012). Izmed omenjenih dejavnikov sta v multivariatni analizi statistično značilnost ohranila trajanje ene epizode sončenja (β = 0,185; p = 0,031) in jemanje prehranskih nadomestkov z dodanim vitaminom D (β = ‒0,098; p < 0,001). Nosečnice, ki so rodile prezgodaj (t = 2,296; p = 0,022), in tiste, ki so rodile s carskim rezom (t=2,053; p=0,041), so imele značilno nižje koncentracije vitamina D v primerjavi s kontrolami. Zaključki: Koncentracije vitamina D so bile pri veliki večini nosečnic v mariborski regiji nižje od priporočenih vrednosti. Paradoksalno so imeli novorojenčki višjo povprečno koncentracijo vitamina D kot nosečnice. V vseh štirih skupinah smo opažali močno pozitivno korelacijo med koncentracijami vitamina D pri materi in v popkovnični krvi. Med posameznimi letnimi časi smo ugotovili značilno razliko v koncentraciji vitamina D, pri čemer smo najvišje vrednosti ugotovili v junijski (pomladni) skupini, najnižje pa v marčevski (zimski)skupini. Koncentracija vitamina D je bila višja pri nosečnicah, ki so se v času nosečnosti več sončile, in pri tistih, ki so jemale prehranske nadomestke z vitaminom D.
Ključne besede: vitamin D, izid nosečnosti, stanje novorojenčka, prehranski dodatki, sončna svetloba, letni čas
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

29.
Vpliv vitamina D na zdravje otrok
Tanja Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vitamin D ima velik vpliv na zdravje otrok. Obstaja več načinov, s katerimi si zagotavljamo zadostne količine vitamina D. Najpogosteje omenjamo prehrano in sončne žarke, pridobimo ga lahko tudi s prehranskimi dopolnili. Hipovitaminoza je pomanjkanje katerega koli vitamina, pomanjkanje vitamina D pa je v splošni populaciji pogosto. Namen diplomskega dela je predstaviti pomembnost vitamina D za zdravje otrok. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pri iskanju literature smo uporabljali bibliografski sistem Cobiss, podatkovno bazo ScienceDirect ter servis Google Scholar. Rezultati: Z upoštevanjem enostavnih napotkov se lahko izognemo pomanjkanju vitamina D. Novorojenčki in dojenčki so posebej rizična skupina za razvoj hipovitaminoze vitamina D, ker ga ne pridobijo v zadostni količini iz materinega mleka. Potreba po zagotavljanju vitamina D z nadomestki se z odraščanjem manjša zaradi večje izpostavljenosti soncu. S sončno svetlobo ne moremo zagotoviti organizmu dovolj vitamina D v vseh letnih časih, zato se pri določenih rizičnih skupinah svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskega dopolnila v zimskih mesecih. Sklep: Vitamin D je zelo pomemben za rast, razvoj in pravilno delovanje organizma. Otroci so posebej občutljiva skupina, zato moramo poskrbeti, da jim nudimo vse, kar jim bo omogočilo zdravo odraščanje. Pomemben pri tem je tudi vitamin D.
Ključne besede: vitamin D, otrok, sončevo zračenje, hipovitaminoza
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (868,96 KB)

30.
Optimizacija metode za ocenjevanje antioksidativne aktivnosti z uporabo barvila dcfh-da na celični liniji tlt
Barbara Oswald, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na modelni makrofagni človeški celični liniji TLT smo optimizirali celično metodo z uporabo barvila DCFH-DA (2´, 7´-diklorofluorescin-diacetat) za določevanje pro- in antioksidativne aktivnosti modelnih substanc vitamina C in troloksa. Ugotavljali smo najprimernejše število celic na vodnjak, optimalen inkubacijski čas in koncentracijo testnih substanc ter najprimernejši vrstni red nanosa reagentov. Vrednost fluorescence v testu z DCFH-DA je bila linearno odvisna od števila celic na vodnjak, vendar le v odsotnosti oksidanta t-BuOOH. Pri eksperimentih se lahko uporablja širok interval koncentracije celic, saj so vse vrednosti izmerjene fluorescence še vedno bile v območju detekcije inštrumenta. Optimalen inkubacijski čas troloksa je od 1 do 2 uri, vitamina C pa 6 ur ali več. Visoke koncentracije obeh antioksidantov lahko vplivajo na nastalo fluorescenco, če sta prisotna v fazi merjenja. Optimalna vrstna reda nanosa reagentov sta bila testna substanca - DCFH-DA - t-BuOOH in t-BuOOH - testna substanca – DCFH-DA.
Ključne besede: antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice, vitamin C, troloks
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 981; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici