1. |
2. |
3. |
4. |
5. Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelaviLidija Cafuta, 2009, diplomsko delo Opis: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Ključne besede: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3523; Prenosov: 261
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. ANALIZA VPLIVA VSEBNOSTI VITAMINA C NA KVALITETO MOKEJasmina Filipič, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti vitamina C na kvaliteto moke. V prvi fazi smo pri predhodno določenih optimalnih procesnih pogojih eksperimente izvajali s farinografom, ki je aparat za določanje upora testa. V drugi fazi raziskav smo pri optimalnih procesnih pogojih beležili z ekstenzogramom časovno spreminjanje pomembnih parametrov pri procesu vzhajanja testa.
Ključne besede: Pšenična moka, gluten, vitamin C
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2105; Prenosov: 205
Celotno besedilo (15,75 MB) |
7. ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKIKlementina Pušnik, 2010, diplomsko delo Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih.
Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3282; Prenosov: 731
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. Biološka aktivnost ekstrakta jagod (Fragaria x ananassa L. Duch.)Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo Opis: Rak je zelo zapletena bolezen. Ne moremo je opisati tako natančno kot na primer kako nalezljivo bolezen, pri kateri poznamo povzročitelja, način okužbe, bolezenske spremembe in način obrambe mehanizma, pa tudi uspešno zdravljenje in zaščito. Splošno znano je, da lahko uživanje zadostne količine sadja veliko pripomore k zdravemu načinu življenja. Na kar pa je vredno opozoriti, pa je to, da lahko veliko sadja pridelamo doma na vrtu brez tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so danes nepogrešljiv kemični produkt za zaviranje škodljivcev. Veliko raziskav je bilo narejenih z jagodami, ker naj bi bile snovi v jagodah uspešen zaviralec rasti rakavih celic. Namen naše diplomske naloge je bil, da na podlagi raziskav oz. poizkusov dokažemo, da je temu res tako. Z rezultati naših raziskav smo ugotovili, da so snovi, predvsem vitamin C, uspešni zaviralci rasti rakavih celic. Poizkus smo delali z jagodnim ekstraktom v etanolu in PBS-u. Oba sta se izkazala za zelo uspešna pri zaščiti celic pred citotoksičnostjo ter pri zaviranju rasti rakavih celic debelega črevesja (CaCo-2).
Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1696; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. VPLIV UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PARADIŽNIKASabina Kosi, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjati vplive sorte in uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost vitamina C in suhe snovi v paradižniku. Plodovi sort 'Optima', 'Monro' in 'Paki' so se obirali v času polne zrelosti v letih 2011 in 2012. Celokupno koncentracijo vitamina C smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Intenziteto absorpcije vitamina C smo merili s PDA detektorjem pri valovni dolžini 245 nm. Sorta, ki je vsebovala največ suhe snovi, je vsebovala tudi največ vitamina C. V letu 2011 je bila najvišja vsebnost suhe snovi in vitamina C v sorti ‘Monro’ (9,1 ± 0,5 % in 545 ± 32 mg/100g SS), sledili sta sorti 'Paki' (5,6 ± 0,4 % in 415 ± 59 mg/100g SS) in ‘Optima’ (5,0 ± 0,5 % in 372 ± 56 mg/100g SS). V letu 2012 smo največ suhe snovi in vitamina C določili v sorti 'Paki' in najmanj v sorti 'Optima'. Sorta je imela značilen vpliv na vsebnost vitamina C in suhe snovi, medtem ko bakrovi pripravki na vsebnost suhe snovi niso vplivali. Njihov vpliv na vsebnost vitamina C je bil zelo majhen in nekonsistenten.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicon esculentum Mill.) / vitamin C / suha snov / bakrovi pripravki
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 670; Prenosov: 123
Celotno besedilo (326,43 KB) |
10. GENOTIPIZACIJA VKORC1, CYP4F2, CYP2C9 NA VZORCU SPLOŠNE POPULACIJELea Mihalič, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je določiti genotipe specifičnih enonukleotidnih polimorfizmov tarčnih genov, ki so odgovorni za višji ali nižji začetni odmerek varfarina. To so VKORC1-1639G>A, CYP2C92-430C>T, CYP2C93-1075A>C, CYP4F2-132C>T. Varfarin je učinkovina, oralni antikoagulant, ki se predpisuje bolnikom z pljučno embolijo, globoko vensko trombozo, tromboembolijo. Varfarinska terapija zahteva veliki nadzor nad pravilnim odmerkom varfarina, zdravljenje je dolgotrajno in ima neželene stranske učinke kot so krvavitve. Na optimalni odmerek varfarina v kar 40% vplivajo genetski dejavniki, zato je smiselna genotipizacija omenjenih tarčnih genov. Uporabili smo alelno specifično verižno reakcijo s polimerazo in nato gelsko elektroforezo. Metoda je hitra, enostavna, ekonomsko učinkovita.Rezultati diplomske naloge kažejo, da je 87% ljudi takšnih pri katerih lahko pričakujemo po zauzetju normalnega odmerka varfarina pretiran odziv.
Ključne besede: alelno specifična verižna reakcija s polimerazo, VKORC1, CYP29, CYP4F2, SNP, varfarin, vitamin K
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 2018; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,59 MB) |
