1. Recent developments in electrochemical-impedimetric biosensors for virus detectionZala Štukovnik, Urban Bren, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Viruses, including influenza viruses, MERS-CoV (Middle East respiratory syndrome coronavirus), SARS-CoV (severe acute respiratory syndrome coronavirus), HAV (Hepatitis A virus), HBV (Hepatitis B virus), HCV (Hepatitis C virus), HIV (human immunodeficiency virus), EBOV (Ebola virus), ZIKV (Zika virus), and most recently SARS-CoV-2 (severe acute respiratory syndrome coronavirus 2), are responsible for many diseases that result in hundreds of thousands of deaths yearly. The ongoing outbreak of the COVID-19 disease has raised a global concern and intensified research on the detection of viruses and virus-related diseases. Novel methods for the sensitive, rapid, and on-site detection of pathogens, such as the recent SARS-CoV-2, are critical for diagnosing and treating infectious diseases before they spread and affect human health worldwide. In this sense, electrochemical impedimetric biosensors could be applied for virus detection on a large scale. This review focuses on the recent developments in electrochemical-impedimetric biosensors for the detection of viruses.
Ključne besede: electrochemical impedance spectroscopy, impedimetric biosensor, genosensor, aptasensor, immunosensor, virus detection, SARS-CoV-2, HIV, influenza virus, hepatitis virus
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Translational regulation in hepatocellular carcinogenesisSuzana Bračič Tomažič, Christoph Schatz, Johannes Haybaeck, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: The mortality of hepatocellular carcinoma (HCC) is distributed unevenly worldwide. One of the major causes is hepatitis B or hepatitis C virus infection and the development and progression of liver cirrhosis. The carcinogenesis of HCC is among others regulated via the mTOR (mechanistic target of rapamycin) signaling pathway and represents a possible method of targeted treatment. The aim of our article was to address the most recent clinical advances and findings of basic studies on the mTOR signaling pathway and the involved factors. Risk factors play a key role in dysregulation of the signaling pathway, where both mTORCs are upregulated and protein synthesis is altered. eIFs and, to a lesser extent, eEFs play an essential role in this process. Whether the factor will be upregulated or downregulated, among others, depends on hepatitis B/C virus infection. The amount of a particular factor in a patient sample lets us know whether HCC recurrence will occur, what is the likelihood of chemoresistance, and what outcome is predicted for patients with an increased value. Our analysis shows that in addition to mTOR, eIF3, eIF4, and eIF5 play an important role, as they can serve as biomarkers for non- and virus-related HCC.
Ključne besede: mTOR, virus related HCC, non-virus related HCC, cancer, translation initiation, liver
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv pandemije na plačilne navade potrošnikov slovenijeManuela Sotler, 2024, diplomsko delo Opis: Vsebina diplomskega dela bo vsebovala raziskavo in predstavitev, kako in v kolikšni meri je
pandemija Covid-19 vplivala na plačilne navade potrošnikov Slovenije. Problematika je aktualna, zato je vse več raziskav usmerjenih v posledice, ki jih je
pustila pandemija Covid-19.
Ključne besede: Covid-19, virus, plačilni procesi, potrošniki, plačilne navade
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (851,19 KB) |
4. Prikaz primera hudega poteka pljučnice povzročene z virusom Varicella-Zoster, zdravljene z aciklovirjem in zunajtelesno membransko oksigenacijoLuka Varda, Metin Omerović, Barbara Kit, Franc Svenšek, Jure Fluher, Iva Cestar, Martin Marinšek, Andrej Markota, 2024, drugi znanstveni članki Ključne besede: Varicella-Zoster virus, pljučnica, zunajtelesna membranska oksigenacija, cor pulmonale, prikaz primera
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 22
Celotno besedilo (234,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. Razvoj au nanodelcev z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize za detekcijo protiteles proti SARS-CoV-2 : doktorska disertacijaŽiga Jelen, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu so predstavljene študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultati in analize, s pomočjo katerih smo potrdili hipotezo, da je možno Au nanodelce (AuND) pripravljene z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize (USP), konjugirati s ciljnimi antigeni SARS-CoV-2 in rekombinantnim IgG, da bodo delovali v imunoserološkem hitrem testu na lateralni tok (LFIA), za potrditev potencialne prisotnosti protiteles proti virusu SARS-CoV-2. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 5 l/min N2, 2,5 l/min H2) smo z USP sintetizirali AuND iz prekurzorja na osnovi zlatovega (III) klorida. AuND smo zbirali v steklenicah z demineralizirano vodo. Določili smo optimalne stabilizatorje in njihove koncentracije: 2,5 g/L PVP 40K ((C6H9NO)n) ter naknadno dodani 1 g/L trinatrijevega citrata (Na3C6H5O7) in saharoze (C12H22O11), da bi preprečili AuND aglomeracijo. Presevna elektronska mikroskopija AuND je pokazala, da so okrogli, s povprečno velikostjo okoli 50 nm in ozko velikostno porazdelitvijo, brez defektov in nizkim ZETA potencialom, 2,4 mV, pri pH 7,5. Za odstranitev vode iz suspenzije z AuND in stabilizatorji je bila uporabljena liofiliazcija, ki je bila izvedena pri naslednjih pogojih: zamrzovanje pri –40 °C, 4 h, atmosferski tlak; primarno sušenje pri +20 °C, 12 h, 1–4 Pa; sekundarno sušenje pri +30 °C, 33 h, 1–4 Pa. Nastali posušeni AuND so ohranili vse lastnosti, ki so potrebne za funkcijo oznak v hitrih LFIA testih: visoka površinska energija, površinska plazmonska resonanca in proste karboksilne skupine za konjugacijo.
V nadaljevanju izvajanja eksperimentov smo, da bi potrdili doktorske hipoteze, izvedli raziskavo in optimizacijo konjugacije AuND z antigenom SARS-CoV-2, ki je bodičasti protein S1 (ak 1-681), in s protitelesi na zajčji IgG (RMG03). Za določitev poteka konjugacije AuND smo uporabili posredne (gelske elektroforeze, UV-Vis, preizkus delovanja) in direktne (XPS, SIMS) metode. Rezultati so pokazali, da se med našim postopkom konjugacije, v fazah čiščenja odstranimo večinski delež PVP in saharoze, ter s tem sprostimo proste karboksilne funkcionalne skupine citratnih ionov, ki so vezani na povšini AuND. Na teh prostih mestih lahko poteče konjugacija prek prostih -NH2 skupin na proteinih. Njihovo funkcionalnost smo ovrednotili z eksperimentalnimi testiranji lastno razvitega LFIA testa. Na osnovi tega smo postavili model in mehanizem konjugacije AuND, ki predpostavlja, da poteka konjugacija z antigeni oziroma protitelesi prek tvorbe peptidnih vezi med N-koncem proteina in prostimi karboksilnimi skupinami citratnega iona, ki je vezan na površino AuND prek svojih karboksilnih skupin.
Za dodatno potrditev funkcionalizacije AuND z izbranimi biomolekulami smo v sklepnem delu doktorskega dela izvedli klinično študijo na pacientih UKC MB, ki je bila odobrena s sklepom KME RS št. 0120-148/2021/3. Rezultati študije so pokazali, da testi dosegajo visoko občutljivost (83 %) tako na vzorcih nosnega sluza kot na vzorcih seruma, slabšo specifičnost (66 % sluz, 74 % serum), visoko negativno napovedno vrednost (94 %) in slabšo pozitivno napovedno vrednost (38 % sluz, 45 % serum). S študijo smo potrdili delovanje AuND v funkciji oznak, saj so se testne in kontrolne linije v lastno razvitem LFIA hitrem testu obarvale.
Ključne besede: Nanodelci zlata, SARS-CoV-2 virus, stabilizacija, konjugacija, LFIA testi, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 347; Prenosov: 45
Celotno besedilo (5,61 MB) |
6. Virus prevalence in egg samples collected from naturally selected and traditionally managed honey bee colonies across EuropeDavid Claeys Bouuaert, Lina De Smet, Marleen Brunain, Bjørn Dahle, Tjeerd Blacquière, Anne Dalmon, Daniel S. Dezmirean, Dylan Elen, Janja Filipi, Alexandru Giurgiu, Aleš Gregorc, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Monitoring virus infections can be an important selection tool in honey bee breeding. A recent study pointed towards an association between the virus-free status of eggs and an increased virus resistance to deformed wing virus (DWV) at the colony level. In this study, eggs from both naturally surviving and traditionally managed colonies from across Europe were screened for the prevalence of different viruses. Screenings were performed using the phenotyping protocol of the ‘suppressed in ovo virus infection’ trait but with qPCR instead of end-point PCR and a primer set that covers all DWV genotypes. Of the 213 screened samples, 109 were infected with DWV, 54 were infected with black queen cell virus (BQCV), 3 were infected with the sacbrood virus, and 2 were infected with the acute bee paralyses virus. It was demonstrated that incidences of the vertical transmission of DWV were more frequent in naturally surviving than in traditionally managed colonies, although the virus loads in the eggs remained the same. When comparing virus infections with queen age, older queens showed significantly lower infection loads of DWV in both traditionally managed and naturally surviving colonies, as well as reduced DWV infection frequencies in traditionally managed colonies. We determined that the detection frequencies of DWV and BQCV in honey bee eggs were lower in samples obtained in the spring than in those collected in the summer, indicating that vertical transmission may be lower in spring. Together, these patterns in vertical transmission show that honey bee queens have the potential to reduce the degree of vertical transmission over time.
Ključne besede: honey bee, suppressed in ovo virus infection, vertical transmission, virus resistance
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 46
Celotno besedilo (837,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenihKaja Širovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano.
Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2.
Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo.
Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli.
Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime.
Ključne besede: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJAMitja Potisk, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje.
Ključne besede: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,35 MB) |
9. Uporaba plinske analize periferne venske krvi pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjoMarjan Ferčec, 2022, magistrsko delo Opis: V urgentnih ambulantah je plinska analiza arterijske krvi (PAAK) sestavni del ocene zdravstvenega stanja bolnikov z akutno dihalno odpovedjo ali metabolnimi motnjami. PAAK je zlati standard, vendar se zaradi bolj enostavnega odvzema, manj bolečega posega in manjšega tveganja za zaplete vse pogosteje uporablja plinska analiza periferne venske krvi (PAPVK). Ugotoviti smo želeli, če pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo ali dispnejo in s sumom na okužbo s SARS-CoV-2, pri katerih je klinično indiciran PAAK, zadostuje že odvzem PAPVK. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z retrospektivno metodo dela. Primerjali smo rezultate izvidov PAAK in PAVK pri bolnikih z akutno dihalno odpovedjo ali dispnejo in s sumom na SARS-CoV-2, pri katerih so odvzeli kri za določitev PAAK in PAPVK. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med PAAK in PAPVK v pCO2, pH in HCO3. Pri vseh bolnikih je obstajala zmerna pozitivna korelacija med arterijskimi in venskimi pH vrednostmi in pCO2. Obstajale so močne in zelo močne pozitivne korelacije med arterijskimi in venskimi vrednostmi HCO3. Med arterijskimi in venskimi vrednostmi SpO2 je bila šibka korelacija. Med posameznimi rezultati obstajajo konstantne razlike med vrednostmi PAAK in PAPVK. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med PAAK in PAPVK, vendar so te predvidljive, kar omogoča zanesljiv preračun vrednosti PAPVK v PAAK. Uporaba PAPVK namesto PAAK bi lahko močno olajšala delo pri bolnikih z okužbo s SARS-CoV-2 zaradi bolj enostavnega poteka odvzema krvi za določitev laboratorijskih preiskav, pri vseh bolnikih pa bi se lahko izognili bolečini in tveganju za zaplete ob PAAK.
Ključne besede: Plinska analiza arterijske krvi, plinska analiza periferne venske krvi, občutek težkega dihanja, korona virus in akutni respiratorni distres sindrom.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 1362; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s humanim papiloma virusom pri odraslih osebahBrina Recek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba s humanim papiloma virusom (HPV) je spolno prenosljiva okužba, ki se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov. Okužba s HPV povzroča bolezni, kot so genitalne bradavice, rak materničnega vratu, vulve, anusa, penisa in orofarinksa. Zdravila za zdravljenje okužbe s HPV ne poznamo, zato so pomembe preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovite preventivne intervencije za preprečevanje okužbe s HPV pri odraslih osebah.
Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed in Cochrane Library. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo podatkov smo izvedli na podlagi tematske sinteze.
Rezultati: V raziskavo smo vključili osem člankov, na osnovi katerih ugotavljamo, da ni relevantnih in strokovnih dokazov, ali je cepljenje proti okužbi s HPV v odrasli dobi enako učinkovito kot pri osnovnošolcih. Prav tako ugotavljamo, da se večina dostopnih raziskav nanaša na cepljenje, manj pa na ostale preventivne intervencije.
Diskusija in zaključek: Cepljenje je najbolj zanesljiva preventivna intervencija proti okužbi s HPV, čeprav se premalo ljudi tega poslužuje in zaveda. Obstaja pa še veliko preventivnih intervencij, kot so spolna vzdržnost, uporaba kondoma, moško obrezovanje in zdrav življenjski slog.
Ključne besede: humani papiloma virus, preventiva, intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 694; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,08 MB) |
