| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS VIPAVSKE DOLINE IN MESTA GORICA
Tadeja Karl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen kratek kulturnozgodovinski oris Vipavske doline in mesta Gorica. Geografsko zgodovinski pregled Gorice ter mest Ajdovščina in Vipavski Križ, ki sta se skozi zgodovino potegovala za osrednjo vlogo v dolini, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisana so kulturna delovanja in pomembnejše institucije v mestih. Zajeta je tudi bogata grajska in sakralna dediščina na območju celotne Vipavske doline in okolice Gorice. Omenjene so tudi osebnosti, ki so mestom v njihovem kulturnem življenju in razvoju dodale poseben pečat.
Ključne besede: Vipavska dolina, Vipavski Križ, Gorica, Nova Gorica, zgodovina, osebnosti, časopisje, kulturna dediščina.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2745; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI VIPAVA
Jana Kete, 2012, diplomsko delo

Opis: Vipavska dolina je reliefno, pedološko in klimatsko zelo pestro območje, polno premnogih barv. V zgodnji pomladi na okoliških planotah še slika svoje ledene mojstrovine zima, medtem ko se sama dolina že odeva v drugačno belino, v belino sadnega cvetja. Potem pride poletje, ki dolino obarva v pšenično zlato, v nežno polt prvih breskev, planote pa polnijo svoje zelene travnike z živopisanim rožnim svetom. Jeseni nas dolina razveseli z največjim bogastvom – z bogastvom grozdnih jagod, ki se počasi prelevijo v rujno kapljico. Dežela, kjer se križajo in stikajo različne poti, ima burno preteklost. Pogosto je govora o imenih zgodovine, o velikih in malih usodah, o življenju, ki ima vsako svoj namen in čar, ki je ustvarilo toliko bogatih stvaritev, ki so nam na voljo za uživanje in zaupane v skrb. Toda če je kaj, kar je zaznamovalo ta košček sveta, je to njegova vila rojenica – burja, ki se z vsem svojim dostojanstvom in močjo pogosto spusti na dolino in ji daje poseben karakter. Vsekakor je Vipavska dolina in občina Vipava kot njen manjši del resnično povzeta z njenim neuradnim sloganom »Toliko vsega!«. Zavedamo se, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost, ki povezuje številne gospodarske dejavnosti, pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine, predvsem pa omogoča povečanje družbene blaginje. Prav zaradi tega zavedanja je občina Vipava v zadnjem desetletju naredila majhen, pa kljub temu zelo pomemben korak naprej na področju razvoja turizma. Pričujoče diplomsko delo prikazuje sedanje stanje na področju turizma v občini Vipava, predvsem pa predstavlja, kakšne možnosti so v občini Vipava za nadaljnji razvoj turizma. Občina Vipava je območje z zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki se je prebivalci žal premalo zavedamo in cenimo. Območje, ki je sorazmerno majhno in predvsem čisto, ne bi preneslo masovnega turizma, zato so potrebne alternativne poti za njegov razvoj, ki so prikazane v diplomskem delu.
Ključne besede: občina Vipava, Vipavska dolina, turizem, turistični razvoj
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 970; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

3.
Morfološka variabilnost listov starih genotipov murv v Vipavski regiji
Julija Korez, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
Ključne besede: bela murva, morfometrija listov, gojitvena rez, Vipavska dolina
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici