| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kratka pripovedna proza Vinka Möderndorferja
Tina Lorenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kratke pripovedi Vinka Möderndorferja izražajo temeljne značilnosti postmoderne dobe, hkrati pa jim avtor doda svoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Vinka Möderndorferja je sestavljeno iz analize medbesedilnosti (medbesedilnih figur), spolnih vlog (stereotipov moškega in ženskega spola) ter tipoloških značilnosti (tipologije sodobne slovenske kratke proze) posameznih pripovedi iz treh zbirk, in sicer Plava ladja (2010), Kino dom (2008) in Vsakdanja spominjanja (2008) ter kratke pripovedi z naslovom Punca brez imena iz zbirke Poletne zgodbe, ki je izšla v poletnih mesecih leta 2011 kot bralna priloga dnevnika Delo. Razlog za izbor zbirk z novejšo letnico izdaje so bila predvidevanja, da bo v novejši kratki prozi Vinka Möderndorferja veliko raznolikih medbesedilnih figur, veliko odstopanj od stereotipov tako moškega kot tudi ženskega spola in da Möderndorfer v svojih novejših kratkoproznih zbirkah uporablja realistični slog pisanja ter da njegove novejše kratkoprozne zbirke spadajo v neorealistični tip sodobne slovenske kratke proze. Obravnavane kratke pripovedi so z vidika medbesedilnosti zelo zanimive. Analiza vseh medbesedilnih figur je pokazala, da se avtor poslužuje predvsem citatov in aluzij, nekoliko manj pa ostalih medbesedilnih figur. Z uporabo medbesedilnosti skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela. Analiza spolnih vlog prinaša spoznanje, da je v novejših kratkoproznih zbirkah obravnavanega avtorja pogosto odstopanje od stereotipov moškega in ženskega spola, kar je bilo tudi pričakovano. Moški in ženska v današnjem času nista več tako stereotipna, kot sta bila nekoč, saj moški niso več vsi agresivni, vase zagledani in neurejeni, ženske pa ne jokave, odvisne od drugih in neodločne (Avsec 2002: 2–3). Iz analize tipoloških značilnosti, torej tipologije sodobne slovenske kratke proze, je ugotovljeno, da spadajo izbrane kratke pripovedi Vinka Möderndorferja v neorealistični tip, in sicer deloma v minimalistični ali posteksistencialistični podtip. Prevladuje realistični način pisanja. Avtor navdih za pisanje črpa iz vsakdanjega življenja, opaziti je tudi lastna doživljanja in doživetja. V zbirkah Plava ladja in Kino dom, so kratke zgodbe skozi celotno zbirko med seboj tematsko povezane.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, slovenska kratka pripovedna proza, kratka pripoved, medbesedilnost, spolna vloga, tipologija sodobne slovenske kratke proze, neorealizem, minimalizem, posteksistencializem
Objavljeno v DKUM: 06.04.2012; Ogledov: 3566; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (850,28 KB)

2.
Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja
Nuša Škalič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja je bilo zapisano na podlagi analize izbranih kratkoproznih besedil, ki jih je zbral in uredil eden najpomembnejših koroških zbirateljev folklornega gradiva, Vinko Möderndorfer. Namen dela je bil opredeliti teorijo ljudskih »malih literarnih zvrsti« (Kos, 1996, str. 155), kot so pravljice, pripovedke, basni, bajke, miti, legende, uganke, pregovori, reki ter anekdote. V obravnavi teme je bil cilj analizirati posamezne zgodbe ter jih glede na vsebino in formo razvrstiti v določeno literarno vrsto. V drugem delu je bil poudarek na tematiki in motiviki obravnavanih del, zadnji del pa je namenjen opisu koroških bajeslovnih bitij. Metode dela so izbrane glede na vrsto diplomskega dela, ki je teoretično. Pri opisovanju bajeslovnih bitij in teoriji kratkoproznih besedil so bile hipoteze preverjene z uporabo deskriptivne metode dela, v sklepnem in teoretičnem delu ter v sami analizi del s primerjanjem dejstev s pomočjo komparativne metode, metoda analize in sinteze pa je bila uporabljena pri analiziranju in povzemanju izbranih koroških zgodb. Vse te raziskovalne metode so pripeljale do naslednjih rezultatov: kratke zgodbe so ljudskega značaja, saj so se prenašale iz roda v rod. Vseh zbranih in analiziranih zgodb je sto ena; dvaindvajset je pravljic, triindvajset bajk in bajeslovnih pripovedk, devet legend ter sedeminštirideset pripovedk. Pripovedi so po poglavjih razvrščene glede na tematiko in motiviko vsebine, veliko jih je vezanih na temo smrti, vero v onostranstvo, mitološka bitja ipd., nekaj pa jih ima tudi pravljične in živalske motive. Nekatera besedila so zelo poznana, priljubljena so tudi pri otrocih, saj jih obravnavajo v šolah. Na Koroškem so značilna bajeslovna bitja, ki so predstavljena glede na mesto, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, razvrščena pa so po tipologiji, karakteristiki in vlogi, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah.
Ključne besede: Vinko Möderndorfer, kratkoprozna besedila, koroške ljudske zgodbe, analiza besedil, tematika zgodb, bajeslovna bitja.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3247; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici