SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKI PROSTOR KOT GA OMENJAJO ANTIČNI PISCI
Jelena Zrna, 2009, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo obravnava antične pisce, ki so pisali o današnjem slovenskem prostoru. O dogajanju na naših tleh so pisali tako grški kot tudi rimski pisci, med katerimi so Herodot, Polibij, Strabon in mnogi drugi. Med kraji, ki se omenjajo na naših tleh, je predvsem pet večjih mest: Petoviona, Emona, Celeia, Neviodunum in Nauport ter z njimi povezani pomembni dogodki, Rimljani pa so bili prisotni tudi v manjših krajih. Del diplomske naloge se dotika tudi cestnega omrežja, ki je potekalo čez naše ozemlje in je pravi pomen dobilo šele, ko je bilo označeno na kartah in krajevnih seznamih. Med pomembnimi pisnimi viri, ki omenjajo ceste skozi današnji slovenski prostor so Tabula Peutingeriana, Itinerarium Burdigalense in Itinerarium Antonini. Poleg cest pa so na našem območju bile pomembne tudi nekatere reke: Soča, Ljubljanica (Nauport), Krka (Korkoras). Med najpomembnejše dogodke v antiki pri nas pa zagotovo sodi bitka pri Frigidu leta 394, v kateri je Teodozij premagal Evgenija, in s tem omogočil zmago krščanstva nad poganstvom, zato je temu dogodku namenjen velik del diplomskega dela. Podan pa je tudi pregled preganjanja kristjanov na območju današnje Slovenije. Omenjen je tudi prvi ptujski škof in razlagalec svetega pisma.
Ključne besede: Vicus, mansio, limes, legija, Itinerarium Antonini, Itinerarium Burdigalense, Tabula Peutingeriana, Ptuj (Petoviona), Vrhnika (Nauport), Logatec (Longaticum), Celje (Celeia), Ljubljana (Emona), Drnovo pri Krškem (Neviodunum), Ajdovščina (Castra), Stari trg pri Slovenj Gradcu (Colatio), Claustra Alpium Iuliarum, Hrušica (Ad Pirum), krščanstvo, Viktorin Ptujski.
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2547; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

2.
GRADNJA MAGISTRATA NA PTUJU
Lucija Hameršak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava podobo ptujskega magistrata in njegovo gradnjo. V diplomskem delu je najprej v celoti predstavljena stavba, nato pa dejavniki, ki so botrovali k sami izgradnji magistrata. Ti so povezani s političnim ozadjem takratnega časa, tj. začetka 20. stoletja. V diplomskem delu so predstavljene razmere, ki so bile prisotne na Ptuju v času proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Sledi predstavitev takratnega župana, Josefa Ornika, ki je takrat veljal za zelo pomembno ptujsko osebnost. Bil je zaslužen za takratni razvoj mesta, vendar je njegova politika bila naravnana protislovensko. Najobsežnejši del diplomskega dela je namenjen poteku gradnje ptujskega magistrata. Predstavljeni so dejavniki, ki so pripomogli k pričetku gradnje novega magistrata na Ptuju. Predstavljen je tudi arhitekt, ki je magistrat na Ptuju zgradil, Dunajčan Max Ferstel. Pričetek gradnje ptujskega magistrata je bil zelo odmeven tudi v tujini, saj je 24. januarja 1906, s podpisom župana Josefa Ornika, bil objavljen nagradni razpis Mestne občine Ptuj za izdelavo idejnih načrtov za mestno hišo. Odziv je bil dober, saj je prispelo 67 načrtov. V drugi polovici diplomskega dela obravnavamo načrte, ki so bili nagrajeni od 2. do 5. mesta. V prvem nadstropju ptujskega magistrata se nahaja Galerija magistrat, ki je s svojim delovanjem pričela leta 1994. Galerija je pričela delovati na pobudo tedanje oblasti, saj so ptujski likovniki velikokrat izrazili željo po prostoru, kjer bi lahko razstavljali. Diplomsko delo je dopolnjeno s slikovnim gradivom in arhitekturnimi načrti.
Ključne besede: ptujski magistrat, nacionalno vprašanje, historizem v arhitekturi, Josef Ornik, Max Ferstel, Poskočilova hiša, sveti Viktorin Ptujski, cesar Trajan, Galerija Magistrat.
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 569; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

3.
DUHOVNA PODOBA PETOVIONE
Mateja Spevan, 2016, magistrsko delo

Opis: Petoviona je bila na svojem vrhuncu najpomembnejše mesto na območju današnje Slovenije. Iz prvotnega vojaškega tabora je nastala kolonija in s tem je Petoviona dobila civilno upravo. Temu je sledil bliskovit vzpon in mesto je dobilo svojo samoupravo. Prav tako so v mestu delovale carinska služba, urad za davek na dediščino in arhiv province Zgornje Panonije. Trgovina in obrt sta v mestu bili dobro razviti. Posledično je dobremu razvoju v mestu sledilo tudi prebivalstvo. Le-to je prihajalo iz različnih koncev velike rimske države. Pisana paleta Petoviončanov je povzročila razlike med njimi tako v kulturnem smislu kot tudi v pestrosti verskih kultov. V mestu so se pričele mešati različne religije. Prvotna religija Rimljanov je bilo verovanje v rimske bogove (politeizem). Keltski staroselci so ohranjali kulte svojih prednikov. Posledično so med verstvi v Petovioni bili tudi različni kulti, ki imajo svoje korenine v keltski kulturi. Poleg keltskih kultov so se pojavili tudi različni kulti z Vzhoda, ki so jih med Petoviončane prinesli vzhodnjaki. Eden izmed vzhodnih kultov, mitraizem, se je v mestu posebej dobro izoblikoval. Kljub prvotni politeistični religiji v rimskem imperiju so uveljavljeni kulti vedno bolj nakazovali na prvine monoteizma. Pomembnejši monoteistični religiji, ki sta se uveljavili v Petovioni, sta bili judovstvo in krščanstvo. Slednje je bilo dolgo nedovoljeno. O prisotnosti judovstva v mestu nam pričajo zapisi Viktorina Petovionskega, ki je bil prvi znani škof v mestu. Bil je krščanski pisec, ki se je v svojih spisih posvečal zlasti komentiranju Svetega pisma.
Ključne besede: religija, Petoviona, rimski bogovi, kulti, Nutrice, Mitra, Viktorin Ptujski
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 430; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici