| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ELEMENTI GROZLJIVEGA V SLOVENSKI SODOBNI MLADINSKI PROZI
Katarina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.
Ključne besede: Elementi grozljivega, žanrski sinkretizem, gotski roman, paradoks grozljive fikcije, Vidmar J., Muck D., Novak B., Čater D., Zupan D.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2202; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962) - PRVI JUGOSLOVANSKI (SLOVENSKI) ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVA UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TURNIRJIH (1904-1953)
Zdravko Savić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam prvega jugoslovanskega in slovenskega šahovskega velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja (1885-1962) v njegovi pol stoletja trajajoči šahovski karieri. V prvi tretjini 20. stoletja se je s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih šahovskih turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre in celó med kandidate za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Visoko mesto v svetovni šahovski hierarhiji si je pridobil kot amater, močno zaposlen s svojim poklicnim in znanstvenim delom. Za mednarodne šahovske turnirje se ni utegnil pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri, skoraj vsi šahovski profesionalci. Mednarodni turnirji, ki so ga uvrstili med prve svetovne šahiste, so bili San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926 in New York 1927. Dr. Milan Vidmar je bil prvi predsednik Jugoslovanske šahovske zveze in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ljubljanskega šahovskega kluba. Mednarodna šahovska zveza (F.I.D.E.) je imenovala dr.Vidmarja za vrhovnega sodnika na match-turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu-Moskvi 1948 leta, kjer je sovjetskega velemojstra Mihaila Botvinnika razglasil za 6. svetovnega šahovskega prvaka. Vrhovni sodnik je bil tudi na šahovskih olimpijadah v Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954 ter na veleturnirju na Bledu 1961. Od ustanovitve ljubljanske univerze 1919. leta je dr. Vidmar kot redni profesor predaval na tehniški fakulteti elektrotehniko. Bil je odličen predavatelj, rektor univerze, dekan tehniške fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj časa tudi njen predsednik. V Ljubljani je ustanovil in vodil inštitut za elektrotehniko. Njegova osebnost je bila vsestranska: šahovski velemojster, profesor elektrotehnike, umetnik in znanstvenik, filozof, skratka-Vidmar polihistor. O njegovem znanstvenem delu priča 35 njegovih knjig in več kot sto razprav in člankov. Umrl je v Ljubljani 9. oktobra 1962.
Ključne besede: šahovski velemojster, dr. Milan Vidmar, mednarodni šahovski turnirji, San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Jugoslovanska šahovska zveza, Šahovska zveza Slovenije, Ljubljanski šahovski klub, Mednarodna šahovska zveza – F.I.D.E., Haag-Moskva 1948, velemojster Mihail Botvinnik, šahovske olimpijade Dubrovnik 1950, Amsterdam 1954, veleturnir Bled 1961, ljubljanska univerza, rektor, dekan, član in predsednik SAZU, inštitut za elektrotehniko.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3518; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

4.
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V IZBRANIH DELIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Amadeja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnosti sem ugotavljala, ali so besedila, ki sem jih analizirala, realna, in primerjala zgodbe junakov z realnostjo. V prvem delu sem predstavila skupine otrok s posebnimi potrebami in vsako motnjo, ki se je pojavila v izbranih besedilih povezala z besedilom s področja mladinske književnosti. Dotaknila sem se tudi možnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami, kjer sem ugotovila, da se vedno več otrok s posebnimi potrebami vključuje v redne oblike vzgoje in izobraževanja. Zaradi tega se pojavlja vedno večja potreba po spremljevalcih, ki otrokom s posebnimi potrebami nudijo fizično pomoč. Ena izmed pogostejših prilagoditev, ki jo tem otrokom nudijo, je dodatna strokovna pomoč, kjer je naloga strokovnjakov ugotoviti najuspešnejše metode dela z otroki s posebnimi potrebami. Drugi del pa zajema analizo pripovednih del s področja mladinske književnosti: Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte (2007), Lesley Ely: Luka je med nami (2004), Janja Vidmar: Moja Nina (2004), Aksinja Kermauner: Tema ni en črn plašč (2001) in Berenikini kodri (2006), David Hill: Se vid'va Simon! (2004) in Mark Haddon: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003). Ugotovila sem, da so besedila visoko etična in estetska, imajo pa tudi spoznavno komponento in so napisana zelo realno, kar pomeni, da se lahko iz izbranih knjig naučimo veliko dejstev o motnjah pri otrocih. V besedilih sem iskala indikatorje motenj in junake zgodb umestila v klasifikacijo, ki je uzakonjena. Avtorji izbranih del nam skozi zgodbo približajo bolezni oziroma motnje, ki jih srečujemo v vsakodnevnem življenju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Makarovič, Ely, Vidmar, Kermauner, Hill, Haddon.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2204; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

5.
Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina
Tanja Šušteršič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina prikazuje pojavljanje frazemov in individualnih izrazitev v dveh romanih, napisanih v mariborskem pogovornem jeziku. Želeli smo raziskati in prikazati pogostost pojavljanja teh jezikovnih enot v mariborskem pogovornem jeziku na podlagi praktičnega gradiva, jih skušali opisati in strniti v seznam. Za pravilno razumevanje frazemov in individualnih izrazitev je potrebno sobesedilo, zato je vsaka jezikovna enota zapisana v primernem sobesedilnem okolju. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali se v mariborskem pogovornem jeziku pojavljajo jezikovne enote, ki so tipične le za to območje. Vira za praktično frazeološko gradivo sta torej romana, teoretična izhodišča pa v večji meri predstavljajo pomembni prispevki Erike Kržišnik, monografija Nataše Jakop, Pragmatična frazeologija (2006), ter prispevki drugih slovenskih raziskovalcev frazeologije. Slovenska frazeologija je področje, ki je veljalo v slovenskem jeziku za manj raziskano v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Slovenski teoretiki zadnja leta precej podrobno raziskujejo frazeologijo, a frazeološkega slovarja žal še nimamo, imamo pa poskusnega, ki ga je izdelal Janez Keber. Odsotnost slovarja se močno izraža pri samem definiranju oziroma razlagi frazemov, dodatno težavo predstavlja tudi neenotna terminologija slovenskih raziskovalcev. V diplomskem delu uporabljena terminologija bo povzeta po Eriki Kržišnik in Nataši Jakop. Analiza izbranih frazemov ter individualnih izrazitev pokaže, da so le-te pogoste v mariborskem pogovornem jeziku. Izmed izbranih jih je nekaj takšnih, ki se ne pojavljajo v korpusu FidaPLUS in so morebiti le avtorske tvorbe, našli pa smo tudi nekaj pragmatičnih frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, pragmatični frazemi, FidaPLUS, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Janja Vidmar, Andrej Predin
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2134; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 731; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

7.
8.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 115; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici