1. Razvoj simulatorja kinematike satelita za zemeljske tirniceJernej Volk, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opišemo postopek izdelave simulatorja kinematike satelita za zemeljske tirnice. Najprej predstavimo teoretično ozadje simulatorja, kamor spada opis vektorja stanja satelita in njegovega spreminjanja skozi čas. V naslednjem poglavju opišemo cilje in arhitekturo programske opreme ter njeno uporabo. V predzadnjem poglavju predstavimo končen produkt tega dela. Prikažemo in obrazložimo grafe, ki prikazujejo potek simulacije. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve in predstavimo možnosti za nadalnje delo. Ključne besede: simulacija, satelit, vesolje, senzor, aktuator Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. Prepletanje osnovnih področij kurikuluma z astronomskimi dejavnostmi v vrtcu: predstavitev aktivnosti in konkretnih primerov : diplomsko deloLaura Jambrović, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo različne dejavnosti in konkretne primere s področja astronomije, primerne za predšolske otroke, ki se prepletajo z osnovnimi področji kurikuluma. Na podlagi obstoječih virov in strokovne literature hkrati preučimo vsebine s področja astronomije, zlasti področja, ki so relevantna za obravnavo v predšolskem obdobju. V okviru zaključnega dela smo izdelali predloge dejavnosti, ki bi otrokom predstavile astronomijo na dojemljiv način in se hkrati povezujejo s Kurikulumom za vrtce. Predlagane aktivnosti se povezujejo s področji jezika, družbe, umetnosti, matematike, gibanja in narave. Eden izmed poglavitnih namenov diplomskega dela je vzgojiteljem in drugim, ki delajo s predšolskimi otroki, predstaviti konkretne primere vsebin in različnih pristopov za obravnavo tem s področja astronomije. Ključne besede: astronomija, Kurikulum za vrtce, vesolje, praktične aktivnosti, predšolski otroci Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 120
Celotno besedilo (574,15 KB) |
3. Vesoljski turizem v resničnosti in v znanstveni fantastiki : od analize del Arthurja Charlesa Clarka do dejanskih turističnih produktovMatic Jelenovec, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Vesoljski turizem postaja v današnjem času vse bolj priljubljen, saj se izvaja vse več raziskav in v zvezi s tem je vse več povpraševanja. Turistična potovanja v vesolje so se pred nekaj desetletji zdela še nemogoča, a danes je popolnoma drugače. Vse več je špekulacij in načrtovanj, kako se bo v naslednjih letih potovalo v vesolje. Glavni akterji pri načrtovanju le-tega so zdaj že svetovno znane zasebne organizacije za vesoljski turizem, ki že vrsto let načrtujejo, da bi izvedle prvo potovanje v vesolje, kar bi na tem področju predstavljalo prelomnico. Zaradi vse večje priljubljenosti omenjene vrste turizma nas je zanimalo, kako bodo vesoljska potovanja izgledala v prihodnosti in predvsem, kako bo to potekalo v praksi. Prav tako nas je zanimalo, ali tudi Slovenija prispeva k razvoju vesoljskega turizma, ter ali obstajajo turistični produkti, povezani z vesoljskim turizmom, tudi na slovenskih tleh. Analiza podatkov je pokazala, da vesoljski turizem iz leta v leto napreduje, kot tudi tehnologija za potovanje v vesolje. Prav tako smo spoznali, da je v Sloveniji še veliko prostora za promocijo vesoljskega turizma in za ustvarjanje turističnih produktov, povezanih s to vrsto v turizma. Ključne besede: vesoljski turizem, potovanje v vesolje, organizacije za vesoljski turizem, turistični produkti, tehnologija za potovanje v vesolje Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1355; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Veliko podatkovje v pravu in ekonomiji : veliki izzivi ali velike težave?Liljana Selinšek, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava izbrane ekonomske in pravne vidike velikega podatkovja in analizira novejše trende oz. mnenja o potrebnih pristopih k pravni regulaciji tega področja, ki je tesno zvezano s hitrim tehnološkim napredkom. Temeljna teza prispevka je, da razmeroma enovitega in podatkov polnega virtualnega sveta oz. kibernetskega prostora ne bo mogoče uspešno regulirati parcialno po posameznih pravnih področjih, ampak bo tradicionalno delitev pravnih področij treba preseči z novim krovnim (mednarodnim in široko sprejetim) pravnim aktom oz. področjem, ki bo določilo osnovna pravila in pravna načela, po katerih se bodo nato lahko ravnale tudi posamezne pravne discipline. Če želi pravo igrati aktivno in konstruktivno vlogo v spremenjenih družbenih razmerah ter biti dolgoročno upošteven dejavnik oz. razumna protiutež tehnološkemu razvoju, je potreben sistemski pristop na globalni ravni. Izziv je torej velik, a tudi težav ne manjka. Ena bistvenih je čas - vprašanje je, ali bo pravo še zmožno obvladovati tehnologijo, ko bo (končno) dojelo, za kaj gre. Ključne besede: veliko podatkovje, digitalno vesolje, podatkovna pravica, napovedni modeli, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, pravo Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1018; Prenosov: 80
Celotno besedilo (600,19 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Sistematičen pregled aktivnosti s področja astronomije v vrtcuKatja Horvat, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se osredotočimo na dejavnosti s področja astronomije, ki so primerne za neposredno uporabo v praksi pri delu s predšolskimi otroci. V prvem delu postavimo teoretična izhodišča in opišemo pojme s področja astronomije. V drugem delu predstavimo sistematičen pregled dejavnosti, ki smo jih razvrstili glede na čas (dnevne in nočne aktivnosti) in prostor izvajanja (zunanje in notranje aktivnosti). Na več kot trideset primerih prikažemo zanimiv in pester nabor aktivnosti, ob katerih lahko otroci spoznajo naše Osončje, zvezde, gibanje Lune, svetlobo in sence, delovanje raket, itd.. Dejavnosti v veliki meri predvidevajo aktivno vključevanje otrok, kar še toliko bolj pripomore k samemu zanimanju in motivaciji za spoznavanje astronomije. Ključne besede: astronomija, vrtec, vesolje, naravoslovje v vrtcu, planeti in nebesna telesa Objavljeno v DKUM: 09.05.2017; Ogledov: 1740; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,93 MB) |
6. Predstave učencev o velikostnih razmerjih v astronomijiMojca Rozman, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali predstave o velikostnih razmerjih nebesnih teles. Poudarek je bil na analizi predstav o razdaljah med nebesnimi telesi in predstavah o prostorskih razmerjih nebesnih teles pri učencih in odraslih, pri čemer so nas zanimale razlike med učenci po vzgojno-izobraževalnem obdobju, med učenci po kraju bivanja in razlike glede na spol pri vseh sodelujočih. Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 290 oseb; 178 učencev od 4. do 9. razreda in 112 odraslih oseb. Izkazalo se je, da si učenci in tudi odrasli razdalje v vesolju predstavljajo mnogo krajše, kot so v resnici, in da se z oddaljenostjo objektov predstave slabšajo. Pričakovano imajo odrasli boljše predstave o razdaljah med nebesnimi objekti kot učenci. Rezultati so pokazali, da večina učencev ocenjuje razdalji med Zemljo in Luno ter Zemljo in Marsom mnogo krajši, kot dejansko sta, medtem ko ima skoraj polovica odraslih precej realno predstavo o oddaljenosti Lune. Tudi odrasle osebe ocenjujejo razdaljo do Marsa krajšo, kot je realna. Učenci si predstavljajo razdaljo med Soncem in Zemljo ter Soncem in njemu najbližjo zvezdo krajšo kot odrasle osebe, a oboji mnogo prekratko. Ugotovili smo, da imamo najslabše predstave o prostorskih objektih, torej volumnih. Tako si na primer učenci Zemljo (20-krat) in Luno predstavljajo precej večji, kot sta dejansko, medtem ko ocenjujejo, da je Jupiter precej manjši (200-krat) od Zemlje. Za izboljšave predstav in znanja o vesolju so na koncu izdelana priporočila za delo v šoli. Ključne besede: razdalje, prostorska razmerja, vesolje Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Problematika in vpliv odpadkov v vesoljuNejc Dežman, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča, namen: V vesolju se nabira vse več vesoljskih odpadkov, za katere je krivo nepremišljeno raziskovanje vesolja. Zaradi velike količine odpadkov so se pojavile zamisli, da bi vesolje očistili. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problematiko in vpliv odpadkov v vesolju.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo in deskriptivno metodo. Vključili smo metodo analize in metodo sinteze strokovne in znanstvene literature s področja problematike in vpliva odpadkov v vesolju. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabili smo literaturo, ki je dostopna s polnim besedilo in stara največ do deset let.
Rezultati: V diplomskem delu smo dosegli vse zastavljene cilje. Opisali smo vesolje in vesoljske odpadke. Predstavili problematiko odpadkov v vesolju in opisali osnove nuklearnega pogona ter vesoljske fizike. Odgovorili smo na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se vesoljski odpadki vrnejo na Zemljo ter so lahko v vesolju par mesecev ali več sto let. Prav tako smo ugotovili, da vesoljski odpadki negativno vplivajo na potovanja in bivanja v atmosferi. Ovrgli smo hipotezo, da ne obstaja razlika med vplivom manjših in večjih vesoljskih odpadkov na Zemljo.
Diskusija in zaključek: Nepremišljeno raziskovanje je povzročilo vesoljske odpadke. V zadnjih desetletjih smo Zemljeno orbito zapolnili z vesoljskimi odpadki do skrajnosti. Začeti moramo bolj premišljeno raziskovati vesolje in zmanjšati vnos novih vesoljskih odpadkov. Ključne besede: Vesolje, vesoljski odpadki, Zemlja, vesoljska fizika, nuklearni pogon. Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1967; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. SPREMEMBE HEMODINAMIČNIH PARAMETROV MED SIMULACIJO VESOLJSKEGA POLETA IZ MARSA NA ZEMLJOPatric Rajšp, 2016, diplomsko delo Opis: Uvod: Za poglobljeno razumevanje delovanja kardiovaskularnega sistema v ekstremnih pogojih smo v simulacijskem okolju simulirali umetno gravitacijo Marsa, Zemlje in vesolja. Različni nakloni simulirajo različne umetne gravitacije, gravitacijo Marsa (20° naklon glede na vodoravno lego), ničelno gravitacijo (-6° naklon od vodoravne lege, glava navzdol) in gravitacijo Zemlje (80° naklon). Med raziskavo smo spremljali različne hemodinamske parametre in opazovali njihove spremembe.
Metode: Izvedli smo kvantitativno študijo, ki je vključila 4 zdrave prostovoljce. Namestili smo jih v nagibno mizo ter s spremembo naklona na -6°, 20° in 80° glede na horizontalno lego spremljali hemodinamski odziv. Ocenjevali smo frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), srednji arterijski tlak (MAP), diastolični krvni tlak (DBP), minutni iztis srca (CO), sistemsko upornost ožilja (TPR) in variabilnost srčne frekvence (HRV).
Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla ob simulaciji gravitacije Zemlje povprečnih 83±12 utripov na minuto; iz področja vesolja se je frekvenca srca dvignila za 19% (p<0,05). Sistolični krvni tlak (SBP) je najnižjo vrednost dosegel na območju ničelne gravitacije povprečnih 98±12 mmHg in najvišjo pri naklonu 80°, in sicer 124±10mmHg(p<0,05). Srednji arterijski tak (MAP) je v simuliranem gravitacijskem okolju Marsa znašal 88±8 mmHg, nakar je se je ob spremembi naklona na -6° znižal za 20 % (p<0,05). Diastolični krvni tlak (DBP) je najnižje vrednosti dosegal na območju simulirane ničelne gravitacije 53±10 mmHg in najvišjo na območju Zemlje 87±9 mmHg (p<0,05). Minutni iztis srca (CO) je bil skozi vsa tri simulirana okolja od vseh parametrov najbolj konstanten s standardnim odklonom okrog 1 l/min (p<0,05). Sistemska upornost ožilja (TPR) je najnižjo vrednost dosegla na -6° naklonu, in sicer 833±191 dyn·s·cm-5in najvišjo na 80° naklonu, in sicer 1302±267 dyn·s·cm-5(p<0,05).
Diskusija in zaključek: Sprememba simuliranih območji vpliva na spremembo hemodinamski parametrov, poznavanje sprememb omogoča delovanje v smeri povečane varnosti ljudi, ki so v območjih s spremenjeno gravitacijsko silo. Ključne besede: Hemodinamični, Mars, Zemlja, Vesolje, umetna, gravitacija, Hrv, vesoljski, polet, obtočila, srce, ožilje, krvi, tlak Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. CCSDS ZDRUŽLJIV KOMUNIKACIJSKI MODUL S-BAND ZA VESOLJSKE APLIKACIJEGregor Kirbiš, 2014, magistrsko delo Opis: Najbolj osnovna funkcija vsakega satelita je komunikacija z zemeljsko postajo. Zahteva po prenosu velikih količin podatkov v čim krajšem času je pobuda in izziv vsakemu načrtovalcu komunikacijskih modulov. Prisotne so še dodatne zahteve po zmanjševanju velikosti in teže. V vesoljskih aplikacijah se je v zadnjem času uveljavila miniaturizacija satelitov, ki dosegajo podobne zmogljivosti kot njihovi večji predhodniki. Kljub temu da se velikost satelitov vztrajno zmanjšuje, pa so komunikacijski moduli ostali primerjalno veliki. Zato je izdelava kompaktnega komunikacijskega modula delujočega znotraj S-band frekvenčnega območja strokovni izziv. Razvoj slednjega je predstavljen v tem magistrskem delu. Ključne besede: CCSDS, brezžična komunikacija, FPGA, vesolje, radijske frekvence Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1562; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,96 MB) |