| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3449; Prenosov: 764
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Sile na stopalo pri navpičnem skoku
Andrej Plešej, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo navpični skok z rokami ob telesu. Skok izvedemo iz rahlega počepa in se posebej posvetimo silam, ki delujejo na stopalo pri odrivu. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in eksperimentalnega dela. V teoretičnem delu obravnavamo sile, ki delujejo na stopalo med navpičnim skokom. Predpostavimo, da na stopalo delujejo podlaga, Ahilova tetiva ter mečnica in golenica. Odriv razdelimo v dve fazi: v prvi fazi je stopalo v celoti na podlagi, v drugi fazi pa se peta odlepi od podlage. Izpeljemo velikosti sil Ahilove tetive ter mečnice in golenice na stopalo v odvisnosti od lege stopala pri odrivu. V eksperimentalnem delu predstavimo računalniško podprt eksperiment za merjenje sil na stopalo pri navpičnem skoku. Z Vernierjevo odrivno ploščo in merilnikom gibanja izmerimo časovni potek sile podlage in odmik temena glave od začetne lege med navpičnim skokom. Navpični skok posnamemo tudi s kamero, posnetek pa nato analiziramo s programom Quintic Biomechanics, s katerim je mogoče določiti vrednosti kota med stopalom in golenico ter stopalom in podlago v različnih trenutkih navpičnega skoka. Iz meritev lahko izračunamo časovno odvisnost sile Ahilove tetive in golenice pri navpičnem skoku. Rezultati meritev kažejo, da sta sili golenice in mečnice ter Ahilove tetive ves čas večji od sile podlage na stopalo. V prvi fazi odriva sili Ahilove tetive ter golenice in mečnice dosežeta 2-kratno vrednost glede na velikost na dnu počepa, iz katerega se odrinemo. Sila podlage na stopalo je na koncu prve faze večja za okrog 70 %. V drugi fazi sila podlage na stopalo še narašča, tako da je sila podlage na stopalo na koncu druge faze za 90 % večja v primerjavi s silo podlage na stopalo v izhodiščnem položaju. Sili golenice in mečnice ter Ahilove tetive se na začetku druge faze povečata za približno 50 %, nato ostaneta konstantni in sta 3-krat večji od njune izhodiščne vrednosti. Maksimalna sila golenice in mečnice, ki deluje na stopalo pri odrivu, je (2,3 +- 0,3)kN in pri doskoku (5 +- 2)kN. Največji navor v gležnju pa znaša (0,20 +- 0,05)kNm. Izmerjene in izračunane velikosti sil in navorov so primerljive z vrednostmi, ki smo jih pridobili iz literature.
Ključne besede: navpični skok, odriv, sile na stopalo, sila golenice in mečnice, sila Ahilove tetive, sila podlage, Vernier, računalniško podprt merilni sistem, odrivna plošča, UZ merilnik razdalje.
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 3272; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
UPORABA LABQUESTA NA PODROČJU KAKOVOSTI VODA ZA POUK GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI
Sandra Zvonar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila predstavljena inovativna učna metoda računalniško podprtega terenskega dela, ki temelji na novem pristopu vzorčenja in zbiranja podatkov s pomočjo računalniškega vmesnika LabQuest, senzorjev in sond Vernier. Namen diplomskega dela je bil izdelati učno gradivo za terensko delo, ki bo podpiralo doseganje učnih ciljev medpredmetnega povezovanja geografije in biologije. V ta namen so bila izdelana didaktična gradiva ter navodila uporabe LabQuesta za dijake in profesorje na primeru desetih vsebinskih sklopov proučevanja kakovosti voda na ERM poligonu v Modražah. Didaktična gradiva temeljijo na ekosistemskem pristopu, trajnostnem razvoju, celovitem obravnavanju geografske vsebine, medpredmetnem povezovanju in izkustvenem učenju. Učna mesta so bila izbrana po predhodni didaktični analizi, po kateri so morala ustrezati izbranim učnim ciljem, učnim vsebinam, didaktičnim načelom, didaktičnim sredstvom ter učnim metodam pouka geografije v gimnazijskih programih.
Ključne besede: računalniško podprto terensko delo, LabQuest, Vernier, kakovost voda, ERM poligon Modraže, medpredmetno povezovanje, srednja šola, geografija
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1840; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Računalniško krmiljena vremenska postaja
Tadej Seme, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana teorijska in praktična analiza ter rešitve izdelave avtomatske vremenske postaje, ki smo jo izdelali s pomočjo na slovenskih šolah najpogostejšega vmesnika Vernier LabPro. V prvem delu je predstavljenih nekaj fizikalnih osnov meteorologije, različne naprave, ki se uporabljajo v meteorologiji in izdelava vremenske napovedi. Preverili smo, v kolikšni meri je meteorologija zastopana v učnih načrtih pri fiziki in naravoslovju v osnovni šoli. Nato opisujemo zgradbo vremenske postaje in delovanje merilnih instrumentov. Sledi predstavitev izdelave avtomatske vremenske postaje z vmesnikom LabPro, implementacija najpomembnejših metod in razredov v aplikaciji, implementacija spletne podatkovne baze MySQL in implementacija spletne strani. Preverili smo tudi možnosti uporabe avtomatske vremenske postaje v osnovnih šolah po Sloveniji. Celotna implementacija aplikacije, spletne baze podatkov in spletne strani je objavljena kot priloga na zgoščenki.
Ključne besede: avtomatska vremenska postaja, vmesnik Vernier LabPro, vreme, napovedovanje vremena
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1368; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

5.
IKT pri kemiji in tehniki v OŠ - sodobni pristopi
Ksenija Rebernak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je nastajalo kar nekaj mesecev, je plod zanimanja uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v šolstvu. V srednjih šolah je nekoliko več znanega o posedovanju opreme zaradi financiranja iz strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Opremljenost srednjih šol je bolj transparentna, saj srednje šole financira ministrstvo preko javnih razpisov, na katerih srednje šole pridobijo večje količine pripomočkov. Zaradi zgoraj rečenega, me je pri delu znotraj diplomske naloge zanimalo, kako je z uporabo IKT pri pouku kemije in kako pri pouku tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Zanimalo me je, katera vrsta IKT pripomočkov se uporablja, koliko učitelji le to vključujejo v samo uro, kje so se rokovanja naučili in seveda, kako se to odraža pri učencih. Poklicno se ukvarjam se s pospeševanjem uporabe Vernierjeve opreme v šolah. To me je seveda še dodatno vzpodbudilo k raziskavi, v koliki meri le to opremo poznajo v osnovnih šolah in v koliki meri si jo želijo preizkusiti in z njo navdušiti učence. V zadnjem delu naloge, sem podatke umestila v evropski prostor, jih analizirala na podlagi preteklih raziskav, ki so se izvajale v Sloveniji in kot že rečeno, v Evropi. Ugotovila sem, da smo povprečno oz. dobro opremljeni glede na šole v Evropi, le da bi morali biti učitelji glede uporabe IKT opreme bolj inovativni, jo uporabljati pri različnih delih ure, predvsem pa jo vključiti v praktični pouk oz. eksperimentalno delo pri kemiji. To bi dalo večjo težo eksperimentu, praktičnemu delu, bila bi IKT podprta. Takšen način dela učence čaka v realnem življenju, saj bodo morali na vsakem koraku v življenju te veščine poznati in biti z njimi vešči. Velik delež pri izobrazbi učiteljev na področju uporabe IKT je pripomogel Zavod za šolstvo. Menim, da bi morala država le to finančno vzpodbujati v večji meri, saj kot vemo, le krči sredstva, ki so namenjena v te namene.
Ključne besede: IKT, osnovna šola, Vernier, kemija, tehnika in tehnologija, učitelj, učenec
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 906; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

6.
Uporaba merilnikov srčnega utripa v osnovni šoli
Tina Bastašić, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes si pouka brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) skoraj ne znamo več predstavljati. IKT v različnih literaturah različno definirajo, zajema pa vse od računalnikov, e-tablic, interaktivnih tabel, interneta, pametnih telefonov kakor tudi različnih digitalnih merilnikov, ki jih v šoli lahko uporabljamo pri laboratorijskem delu. Eden izmed digitalnih merilnikov, ki ga v šoli uporabljajo, je merilnik srčnega utripa. Srčni utrip nam daje vpogled v delovanje človeškega telesa, natančneje v delovanje srca, zato je zaželeno, da se učenci na osnovnošolski (OŠ) ravni naučijo, kako lahko srčni utrip izmerimo in da vedo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo. V magistrski nalogi smo pri osnovnošolskih učiteljih biologije izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti: (i) ali pri učnih vsebinah srca in ožilja uporabljajo merilnike srčnega utripa ali morda izvajajo le analogno (ročno) štetje srčnih utripov, (ii) če srčne utripe merijo med poukom in katere merilnike uporabljajo. Učiteljem smo predstavili štiri različne merilnike srčnega utripa različnih proizvajalcev: (i) merilnik proizvajalca Vernier (v nadaljevanju Vernier), (ii) merilnik proizvajalca Biopac (v nadaljevanju Biopac), (iii) pametno športno uro proizvajalca Samsung (v nadaljevanju pametna športna ura) in (iv) Fingerbeeper. Vse štiri naštete merilnike srčnega utripa so učitelji lahko preizkusili. Vsak izmed njih pa ima določene prednosti in slabosti. Merilniki proizvajalcev Vernier in Biopac so del sistema, ki ga sestavljajo centralna naprava in priključki. Uporaba takšnih sistemov zahteva razmeroma zapleteno in natančno sestavljanje več kosov opreme in nastavitev v programskih oknih, kar lahko za učence predstavlja (pre)zahtevno nalogo. Ura za merjenje srčnega utripa je za uporabo enostavnejša. Lahko pa vseeno presega dovoljen finančni obseg šole, še posebej, če izpostavimo dejstvo, da jo uporabimo zgolj v ta namen. Znotraj projekta Po kreativni poti do znanja (PKP) 2016/2017, ki ga je financiral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, je bil sprejet projekt imenovan »Razvoj in validacija naprstnega pulznega pletizmografa za uporabo v izobraževanju, raziskovanju in klinični praksi«. Razvit je bil preprost in cenovno dostopen merilnik srčnega utripa, ki je po natančnosti primerljiv zahtevnejšim merilnikom, a je sočasno cenovno neprimerno dostopnejši od ostalih treh predstavljenih merilnikov. Po predstavitvi in testiranju merilnikov so učitelji podali mnenje, kateri izmed merilnikov se jim je zdel najprimernejši za uporabo v osnovnošolski praksi, tako da so izpolnili anketni vprašalnik. V raziskavi smo ugotovili, da pri učni uri srca in ožilja v osnovni šoli trenutno več kot polovica učiteljev uporablja ročno (analogno) štetje merjenje srčnega utripa (58,2 %). Merjenje z merilniki srčnega utripa pa precej manj (42,8 %). Učitelji so po predstavitvi merilnikov dejali, da se jim najzanesljivejša zdita merilnika Biopac in Vernier, učno uro bi najbolj popestrili s športno uro. Če bi šola kupila enega izmed štirih predstavljenih merilnikov, bi učitelji predlagali merilnik Fingerbeeper. Preverili smo, ali obstajajo statistične razlike v odgovorih glede na spol, starost in naziv učiteljev. Pojavile so se pri starosti učiteljev, glede na spol in naziv pa ni bilo nobenih statističnih odstopanj.
Ključne besede: Biopac, Fingerbeeper, osnovna šola, srčni utrip, merilnik, Vernier, športna ura, Po Kreativni Poti do Znanja, fotopletizmografija, pulz
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 321; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici