| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Celovita prenova gradu Velika Nedelja
Maruša Korpič Lesjak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava revitalizacijo oziroma prenovo velikonedeljskega gradu, ki je eden vidnejših kulturnozgodovinskih objektov na območju Občine Ormož. Namen diplomskega dela je izdelati in predstaviti model obnove gradu in vpliv tega na okolje. Naloga je sestavljena iz dveh delov: iz analitičnega, kjer sta predstavljeia zgodovina in arhitekturna analiza gradu, ter iz projektnega dela, kjer so prikazani posegi in predlogi za njegovo prenovo ter ureditev okolice. Z denacionalizacijo v 90. letih je grad Velika Nedelja prišel v last in upravljanje križniškega reda. V njem so stanovanja, del gradu pa se uporablja za muzejsko dejavnost. V prvi polovici 18. stoletja so grad baročno predelali in danes spada med enega izmed redkih, dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z okroglimi ogelnimi stolpi. Je izredno zanimivo zasnovan in očara predvsem z notranjim dvoriščem, grajsko kapelo in s stopniščem ter s svojo lego, ki nudi dober razgled na njegovo okolico. K prenovi gradu sem pristopila celostno in z željo po ohranitvi značilnih elementov grajske arhitekture. Zaradi večjih možnosti trženja kapacitet sem ga preuredila v rokodelski center, ki vključuje muzejski del z razstavišči in poslovne prostore, rokodelske delavnice, trgovino, kavarno, prostor za družabne in poslovne dogodke. Ureditev okolice gradu vključuje vzpostavitev obrambnega jarka, dvižnega mostu ter ureditev pobočja gradu. Pri revitalizaciji sem upoštevala potrebe muzejske stroke in zahteve križniškega reda kot lastnika gradu ter jih smiselno vključila v zasnovo objekta. S tem ne bi dosegla samo obnove gradu ter mu dala novo funkcijo, temveč vplivala tudi na širšo območje in ljudi, ki bivajo v tej lokalni skupnosti.
Ključne besede: grad, Velika Nedelja, prenova, obnova, revitalizacija, križniški red, rokodelci, center, arhitektura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 670; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (19,60 MB)

2.
POUK KRAJEVNE ZGODOVINE NA PRIMERU KRAJA VELIKA NEDELJA
Mojca Anderlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava krajevno zgodovino kraja Velika Nedelja. Predstavljena je zgodovina tega kraja, njegove geografske, družbene in gospodarske značilnosti. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino kraja Velika Nedelja, posebej, kako je prišlo do poimenovanja kraja. Predstavili smo tudi ljudske grbe, natančneje grbe krajev, ki spadajo pod Krajevno skupnost Velika Nedelja. V tem delu smo natančneje tudi opisali javne in kulturne zgradbe, kot so cerkev Svete Trojice, grad Velika Nedelja, Osnovna šola Velika Nedelja, Gasilski dom ter Lovska družina Velika Nedelja. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Velika Nedelja. Izvedli smo anketo med učenci 3. in 4. razreda. Zanimalo nas je, koliko učenci vedo o zgodovini svojega kraja, kje kraj Velika Nedelja leži na zemljevidu, kako se znajo na zemljevidu orientirati. Prav tako nas je zanimalo, koliko učencev pozna javne in kulturne zgradbe Velike Nedelje, kaj vedo o njih in kje učenci vidijo razlike med šolstvom nekoč in danes oziroma ali jih sploh vidijo.
Ključne besede: Velika Nedelja, zgodovina kraja, javne in kulturne zgradbe, ljudski grbi
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 934; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

3.
CVETLIČNO TIHOŽITJE V OBDOBJU BAROKA IN ROKOKOJA
Maja Kolšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati tihožitje v slikarstvu v času baroka in rokokoja. Za boljše razumevanje teme je na začetku predstavljena definicija tihožitja, z natančnim poudarkom na dveh pokrajinah, in sicer Flandriji in Holandiji. Predstavljeni so začetki, vplivi in pogoji za razvoj in značilnosti tihožitja. Posebna pozornost je namenjena razvoju in simboliki cvetličnega tihožitja. Sledi obsežna obravnava tega tihožitja v času baroka in rokokoja na Slovenskem. Kot primer, ki sem mu posvetila največ pozornosti, saj je bilo v literaturi o njem zelo malo znanega, so predstavljena štiri cvetlična tihožitja iz župnijskega doma v Veliki Nedelji. Skozi nalogo je podana podrobna ikonografska in ikonološka analiza štirih velikonedeljskih cvetličnih tihožitij. Raziskana je simbolika, tipologija in kompozicija cvetov. Naslednji sklop naloge je posvečen nadaljnji primerjavi tihožitij iz Velike Nedelje s tihožitji v drugih baročnih cerkvenih in posvetnih stavbah na Slovenskem in iskanju morebitnih podobnosti in odstopanj. S primerjalno analizo je raziskano, kako so posamezni slikarji na Slovenskem obravnavali cvetlično tihožitje in na kak način so ga vključevali v svoja dela. Diplomsko delo temelji na obravnavi štirih cvetličnih tihožitij iz Velike Nedelje iz umetnostnozgodovinskega vidika, dotika se tudi vprašanja datacije nastanka in avtorstva fresk, ki je do danes še neznano.
Ključne besede: barok, baročno slikarstvo, Flandrija, Holandija, tihožitje, cvetlično tihožitje, župnijski dom, Velika Nedelja, Štajerska
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 2029; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici