Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Anglosaški kralj Alfred Veliki je edini kralj v angleški zgodovini, ki si je prislužil naslov Veliki. Wessex je v 9. stoletju že imel primat v Veliki Britaniji, a so navkljub temu obstajala druga kraljestva, ki so jim načelovali druge dinastije, kar je onemogočalo proces unifikacije oziroma združevanja Anglosasov v enoten narod. Pri unifikaciji je ključno vlogo odigral prav kralj Alfred, pa četudi je šele njegov vnuk Æthelstan leta 927 postal prvi kralj Angležev. Alfred je namreč s številnimi reformami, še posebej na področju kulture, izobrazbe in vojske, dodobra preoblikoval svoje kraljestvo. V tovrstne ukrepe je bil prisiljen iz več razlogov; kot najpomembnejšega sem izpostavil prisotnost Vikingov v Veliki Britaniji oziroma vikinška invazija na anglosaško ozemlje ter posledično dolgoletna vojna za preživetje. Ko je Alfred Veliki nasledil svojega brata Æthelreda in stopil na wesseški prestol, se je nemudoma moral soočiti z vikinško nevarnostjo. Wessex se je kot edino anglosaško kraljestvo uspel obraniti, a le za kratek čas. Leta 878 je moral Alfred zbežati v izgnanstvo v kraj Athelney, kjer je začel zbirati svoje rojake in organizirati upor. Prelomnico predstavlja bitka pri Edingtonu leta 878, ko so Anglosasi dosegli veliko zmago. Po sklenjenem mirovnem sporazumu se je ozemlje kasnejše Anglije razdelilo na anglosaško kraljestvo Wessex in vikinško ozemlje Danelaw. Po stabiliziranju razmer in utrditvi svojega kraljestva se je Alfred posvetil urejanju notranjega ustroja Wessexa. Tlakoval je pot za svoje naslednike, ki so nadaljevali z bojem proti Vikingom, uspeli doseči unifikacijo svojega ljudstva in ohranili ozemeljsko celovitost kasnejše angleške države.
Ključne besede: Alfred Veliki, Anglosasi, Vikingi, Wessex, Mercija, Northumbrija, roparski pohodi, krščanstvo, unifikacija, Anglija, Velika Britanija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 38
Celotno besedilo (874,90 KB)

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 107
Celotno besedilo (769,73 KB)

Opis: Obveščevalna dejavnost je v družbi prisotna vse od njenega začetka in je neprecenljivo orožje vsake države. Obveščevalne službe so ključnega pomena pri moči in varnosti posamezne države. Vohunstvo je eden izmed načinov izvajanja te dejavnosti. S pomočjo tajnih sodelavcev države pridobivajo pomembne tajne informacije, ki lahko vplivajo na delovanje države v mednarodnih odnosih. Skozi zgodovino človeštva je delovalo mnogo tajnih sodelavcev, ki so posredovali ključne informacije v obdobjih vojn in krize. Ti so se zapisali v zgodovino kot vojni heroji ali izdajalci svoje domovine. Eden izmed teh je bil tudi Harold Adrian Russell Philby, znan tudi kot Kim Philby izdajalec Velike Britanije in heroj Sovjetske zveze. Bil je vohun britanskega rodu, ki je svoje življenje posvetil komunizmu in njeni ideologiji. V zgodovino se je zapisal kot najuspešnejši dvojni agent v času 2. sv. vojne in v času hladne vojne. Zbiral je obveščevalne podatke v samem središču Britanske obveščevalne službe, ki jih je nato spretno in tajno posredoval Sovjetski zvezi ter tako vplival na številne tajne operacije, posredno tudi na izid 2. sv. vojne. V študentskih letih se je odločil za komunizem in sledil tej ideologiji do konca življenja. S svojim delovanjem v Avstriji je vzbudil pozornost Sovjetske obveščevalne službe, ki ga je rekrutirala z namenom infiltracije Britanske obveščevalne službe. Bil je ustanovitelj in vodja Cambriške vohunske mreže, ki je v času svojega delovanja posredovala pomembne obveščevalne podatke Sovjetski zvezi, in sicer o Veliki Britaniji in o Združenih državah Amerike. Philby se je spretno vzpenjal po hierarhični lestvici Britanske obveščevalne službe in skoraj dosegel sam vrh te organizacije. V času svoje kariere je spoznal veliko vplivnih ljudi, ki so mu zaupali največje skrivnosti obveščevalnega sveta. Philbyjeva kariera je bila polna obveščevalnih uspehov in je trajala dobra tri desetletja, preden so ga odkrile britanske in ameriške oblasti. Usodni udarec je prejel s prebegom sočlanov svoje vohunske naveze Macleana in Burgessa k Sovjetom leta 1951. V svoji dolgoletni karieri je posredoval Sovjetski zvezi več sto tajnih dokumentov in tako ogrozil številne obveščevalne operacije in življenja mnogih tajnih sodelavcev, ki so delovali po vsem svetu. Njegov prispevek se je odražal v mednarodnih odnosih obveščevalnih služb in na političnem področju. Bil je tudi vir navdiha mnogim avtorjem, ki so njegovo kariero dvojnega agenta uporabili pri pisanju literature in snemanju filmov.
Ključne besede: diplomske naloge, Kim Philby, Velika Britanija, obveščevalne službe, dvojni agent, Sovjetska zveza, komunizem
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 479; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Nogomet je označen kot eden izmed najbolj popularnih športov na svetu. Zadnja leta popularnost te igre raste v višave. Danes nogomet ni več le šport, ampak tudi zelo pomembna tržna niša, kjer so denarni vložki gromozanski. Ravno zaradi popularnosti in ekonomskega vidika pridemo do problema, ki ga obravnava ta diplomska naloga. Z analizo literature je bil naš namen podrobno spoznati kulturo nogometnega huliganstva na območju Velike Britanije. Ker Veliko Britanijo, natančneje Anglijo, označujejo za zibelko nogometa je tudi povsem logično, da so skozi zgodovino na tem področju imeli največ težav z nasilnim vedenjem ljudi na nogometnih tekmah. Preučevali smo kako so se postavili po robu problemu huliganstva v nogometu in kakšne so bile uvedbe oblasti v obliki zakonodaje in ostalih ukrepov. Uvedbe strožjih kazni ter vključevanje tehnologije so znatno pripomogle h izboljšanju varnosti na nogometnih stadionih na območju Velike Britanije. Njihovim reformam so sledile tudi nekatere druge države znotraj Evrope. Tudi statistični podatki govorijo v prid oblastem na otoku, saj je prišlo do konkretnega znižanja števila incidentov povezanih s huliganstvom. Kljub temu pa smo ugotovili, da lahko znake nasilnega vedenja in nestrpnega obnašanja na nogometnih tekmah v okviru moštev, ki prihajajo iz Velike Britanije opazimo še danes. Vsako leto oblasti zaznajo kar nekaj kršitev zakonov na tem področju. Predvsem pa je v zadnjih letih v vzponu število kršitev povezanih z rasizmom in neonacizmom. Velika Britanija je lahko na področju boja proti huliganstvu v nogometu nekakšen primer za marsikatero državo po svetu, saj so se z problemom spoprijeli odločno in brez milosti. Tudi v Sloveniji bi glede na ugotovljeno lahko predlagali uporabo nekaterih ukrepov (predvsem izboljšanje tehnologije) zoper huliganstvo, ki jih izvajajo v Veliki Britaniji.
Ključne besede: diplomske naloge, huliganstvo, Velika Britanija, nogomet, varnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 890; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Detomor je kaznivo dejanje, ki se v KZ-1 nahaja v posebnem delu v 119. členu in je milejša oblika uboja. Je posebno kaznivo dejanje, ki ga lahko stori le mati med porodom ali takoj po njem. Ženska stori dejanje pod vplivom posebnega abnormalnega psihičnega stanja, ki nastane zaradi poroda. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena zgodovina in razvoj kaznivega dejanja detomora, saj je pomembno razumeti okoliščine zaradi katerih se to kaznivo dejanje mileje obravnava. Hude stigmatizacije materinstva so tvegale obsežno in agresivno socialno izobčenje zaradi zanositve, ženske so se znašle v hudi stiski, zaradi katere so se odločile pokončati otroka že med porodom ali neposredno po njem. Ravno zaradi tega se je razvila potreba po privilegiranosti tega delikta. Podrobno je opisana tudi problematika, ki se pojavlja v zvezi z detomorom in ureditev tega kaznivega dejanja v slovenski zakonodaji. Drugi del diplome je namenjen obravnavi ureditve detomora v tuji zakonodaji, saj imajo različne države tudi različen pogled na takšno ravnanje in ga tudi vsaka na svoj način obravnavajo. Ta del se podrobneje posveča ureditvi tega kaznivega dejanja v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji.
Ključne besede: kaznivo dejanje, detomor, Velika Britanija, ZDA, Nemčija, Slovenija, pravni sistem
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1248; Prenosov: 185
Celotno besedilo (819,46 KB)