1. Ustvarjalnost in dejavnosti otroka v 2. starostnem obdobju na področju narave in tehnike v Vrtcu VelenjeSaša Zamernik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo smo razdelili na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del smo razčlenili po sklopih, in sicer na pedagoški, didaktični, psihološki in geografski sklop. V pedagoškem sklopu smo najprej opredelili ustvarjalnost, vlogo vzgojitelja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti iz področja narave in tehnike. Z didaktičnim sklopom smo spoznavali naravne materiale iz področja narave ter sredstva in orodja iz področja tehnike. Psihološki sklop smo namenili pomenu in vplivu področja narave in tehnike na otrokov razvoj. V geografskem sklopu pa smo predstavili mestno občino Velenje, njene naravnogeografske značilnosti in na koncu vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Velenje.
Z empiričnim delom naloge, pridobljeno analizo spodbujanja ustvarjalnosti in načrtovanja dejavnosti na področju narave in tehnike, ugotavljamo, da je vzgojiteljicam v Vrtcu Velenje bližje področje narave kot pa tehnike, kar se odraža tudi pri načrtovanju dejavnosti. Glede na ugotovitve empiričnega dela smo v praktičnem delu načrtovali in izvedli različne dejavnosti za otroke 2. starostnega obdobja v povezavi naravoslovja in tehnike. V praktičnem delu sem pri načrtovanju in izvajanju aktivno sodelovala, s tem pa sem želela vzgojitelje spodbuditi k večjemu načrtovanju in izvajanju teh dveh področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolsko obdobje, naravoslovje in tehnika, načrtovanje dela, Velenje
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,86 MB) |
2. Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski VelenjeEva Kramer, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj plesa in baleta ter razvoj baleta v Sloveniji. Poudarili smo pomen, ki ga ima ples za razvoj otroka, saj močno prispeva k njegovemu socialnemu, čustvenemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Predstavili smo baletni oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ga sestavljajo baletni vrtec, plesne pripravnice in program ples - balet. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega kot institucija skrbi, da otroci razvijajo in gojijo ljubezen do plesa in plesnega izražanja. V empiričnem delu smo po določenem protokolu evalvirali baletne produkcije in opravili intervju z baletnima učiteljicama. Ugotovili smo, da ples vpliva na samozavest in samopodobo otroka, da se otroci prek nastopanja učijo vživljanja v različne vloge, razvijajo svoje gibalne sposobnosti in se izražajo skozi gib. Kakovost izobraževalnih programov Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se odraža ne vedno večjem številu vpisanih otrok. Glasbena šola vzgaja generacije, ki pripomorejo k nadaljnjemu ohranjanju plesne tradicije in kulture, tako da otroci kasneje prenašajo ljubezen do plesa na svoje otroke in se udeležujejo kulturnih dogodkov in prireditev. Ugotovili smo tudi, da Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega prispeva k bogatitvi kulturnega utripa mesta Velenje, in s tem dviguje raven izobraženosti tega področja.
Ključne besede: ples, balet, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, baletne produkcije.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 87; Prenosov: 30
Celotno besedilo (895,81 KB) |
3. Okoljska problematika Šaleških jezerNataša Povalej, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava Šaleška jezera in problematiko Termoelektrarne Šoštanj. Veliko je bilo govora o Velenju, Premogovniku Velenje, ki je enkrat zaprt, drugič odprt, o Šaleških jezerih, ki so posledica delovanja premogovnika, in Termoelektrarni Šoštanj, ki proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji, vendar je velik trn v peti tamkajšnjim domačinom.
Za potrebe magistrske naloge smo analizirali sekundarne domače in tuje vire. Z deskriptivno metodo smo opisali temeljne pojme in predstavili pojave, ki so bili spoznanja tujih in domačih avtorjev. Poslužili smo se tudi kvalitativne oblike zbiranja podatkov, kjer nas je zanimalo mnenje kopalcev v Velenjskem jezeru.
Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da se z leti Šaleška jezera in tamkajšnjo okolje izboljšuje. Ob jezeru je videti že veliko živih bitij in rastlinja, ki ga v prejšnjih letih ni bilo mogoče opaziti. Prav tako je Velenjsko jezero postalo zelo zanimiva točka za turiste, saj je ima eno izmed boljših plaž v Sloveniji, čeprav še vedno nima statusa kopalne vode. Občina Velenje dela tudi močno v tej smeri, da bi čim prej pridobili status kopalne vode, saj je sedaj kopanje vseh kopalcev na lastno odgovornost.
Termoelektrarna Šoštanj veliko pozornost posveča varstvu okolja in zmanjšanju emisij. Občina Velenje o vsem tem obvešča širšo javnost, zato so v termoelektrarni še bolj pazljivi.
Raziskano je tudi bilo, da se mora nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom nujno urediti in sanirati, da se jezeri ne bosta združili v eno in poplavili velik del Šaleške doline. S tem bi v nevarnost spravili mnogo ljudi; sanacija mora steči v bližnji prihodnosti, da domačini ne bodo več ogroženi.
Ključne besede: magistrska dela, Šaleška jezera, Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, okolje
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,51 MB) |
4. Kulturni dnevnik na primeru mesta velenjeJerneja Jovan, 2020, magistrsko delo Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,32 MB) |
5. |
6. Optimizacija izdelave enojne vezi za hidravlično podporje v Premogovniku VelenjeDominik Pritržnik, 2019, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomske naloge je optimizacija izdelave enojne vezi za hidravlično podporje v Premogovniku Velenje. V izhodišču so predstavljena hčerinska podjetja Premogovnika Velenje, opisana pa je tudi metoda odkopavanja premoga ter hidravlično podporje. Izdelava enojne vezi v podjetju je v začetni fazi, zato osrednji problem predstavlja določitev potrebnih časov za izdelavo serije enojnih vezi. Na podlagi izhodiščnih podatkov, pridobljenih iz strokovne literature in virov podjetja, smo izračunali potrebne količine materiala, določili vrednosti tehnoloških časov, analizirali potek dela, izdelali strojne liste ter izračunali končno lastno ceno proizvoda – enojne vezi. Vsebina diplomske naloge lahko služi kot pomoč podjetju pri nadaljnji optimizaciji proizvodov.
Ključne besede: Premogovnik Velenje, hidravlično podporje, enojna vez, optimizacija proizvodnje
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 268; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Socioekonomske značilnosti prebivalstva dveh stanovanjskih območij v Mestni občini VelenjeGašper Virtič, 2019, magistrsko delo Opis: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Ključne besede: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 284; Prenosov: 36
Celotno besedilo (4,66 MB) |
8. Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v VelenjuVesna Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna.
Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju.
Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,85 MB) |
9. Vloga muzeja v izobraževalnem procesu: načrtovanje učnih aktivnosti v muzeju VelenjeMojca Petkovšek, 2018, magistrsko delo Opis: Kako pri učencih spodbuditi samostojno in kritično mišljenje, vedoželjnost, opazovanje predmetov in pojavov? Kako učencem predstaviti preteklost, ki je za njih nepredstavljiva? Vse to lahko razvijamo tako, da jih seznanjamo s konkretnimi predmeti in jim omogočimo izkušnjo z njimi, saj le-te pripomorejo, da se jim pridobljeno znanje vtisne v spomin. Te izkušnje lahko učenci najlažje pridobijo v muzejih, v katerih se s konkretnimi predmeti tudi srečujejo. Veliko učencev se prvič odpravi v muzej ravno s šolo. Z magistrskim delom smo raziskovali vlogo muzeja v izobraževanju in načrtovali učne aktivnosti v Muzeju Velenje za učence 1., 3., in 5. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme za samo razumevanje dela, kot so opredelitev muzeja, vrste muzeja ter kdo je muzejski delavec in kustos. V nadaljevanju smo predstavili izobraževalno vlogo muzeja, tuje in domače primere dobre prakse vključevanja muzejskega dela v izobraževanje. V zadnjem teoretičnem poglavju smo predstavili še Muzej Velenje na splošno in njegove razstave ter zbirke. V empiričnem delu smo zapisali priporočene učne aktivnosti iz potrjenih priročnikov za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole pri predmetu Spoznavanje okolja in pri predmetu Družba, ki so nam bile v pomoč pri načrtovanju učnih aktivnosti v Muzeju Velenje, le-te pa smo zapisali v praktičnem delu v obliki učne priprave s pripravljenimi prilogami. Učne aktivnosti smo zgolj načrtovali.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Muzej, izobraževalna vloga muzeja, muzejska pedagogika, kustos pedagog, Muzej Velenje, učne aktivnosti
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 552; Prenosov: 173
Celotno besedilo (3,66 MB) |
10. Arhitekturna prenova mestnega trga v velenjuŽan Silovšek, 2018, magistrsko delo Opis: Po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma ter hitre industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije, je svojo podobo in svoj prepoznavni pečat dobilo mlado mesto Velenje. Mesto se je v kratkem času, na podlagi rešitev različnih urbanističnih načrtov, hitro začelo razvijati in dobilo naziv modernističnega mesta v parku. S svojo moderno arhitekturno zasnovo je drugačno od drugih slovenskih mest. Stavbe so zamišljene ambiciozno, drzno, estetsko in funkcionalno. Na vsakem koraku pa navdušuje narava, saj je mesto zrastlo v parku. Potencial Velenja se kaže v nadgradnji ambicioznih zamisli odprtega javnega prostora, saj je v času od izgradnje mesta Velenje prišlo do velikih sprememb v družbeni strukturi, kjer je potrebno celovito prilagoditi in nadgraditi nekatere zastarele arhitekturne, tehnološke in sociološke vidike mesta.
S predlogom arhitekturne prenove in revitalizacije mestnega trga podamo konkretne rešitve za vzpostavitev funkcije odprtega javnega prostora z novimi spremljajočimi programi, ki pomagajo privabiti uporabnike in na ta način izboljšati utrip mesta, na območju Titovega trga. Na trgu vzpostavimo prostorsko kvaliteto, identiteto mestnega središča, ki ga definiramo, preoblikujemo in prilagodimo s programsko pestrostjo po potrebi mesta, uporabnikov, prebivalcev in turistov. Prenova osrednjega trga poveže ter dopolni obstoječo stavbno strukturo in obenem poda smernice za nadaljnji razvoj in napredek urbanega planiranja. Z idejno zasnovo prenove mestnega jedra želimo ustvariti kvaliteten odprti prostor po sodobnih načelih bivanja.
Ključne besede: Arhitektura, mesto v parku, modernizem, prenova trga, Titov trg, urbanizem, Velenje, zeleno mesto.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 634; Prenosov: 183
Celotno besedilo (126,38 MB) |
