1. Mednarodnopravna ureditev letalskega prometa : magistrsko deloKaja Šmon, 2019, magistrsko delo Opis: Letalski promet je ena najmlajših transportnih panog, ki se je pojavila šele v začetku prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je doživljala zelo hiter razvoj, ki je danes pripeljal do tega, da je potovanje z letalom že nekaj povsem vsakdanjega.
Pojav nove prometne panoge in novega načina potovanja je s seboj seveda prinesel potrebo po pravni ureditvi tega področja in tako smo skupaj z naglim razvojem letalske industrije, bili priča tudi hitremu razvoja mednarodnega letalskega prava ali pa vsaj poskusu, kako temu hitremu razvoja uspešno slediti s pravnimi pravili.
Letalsko javno pravo ureja suverenost države v zračnem prostoru in njegove kršitve, zrakoplove, letalsko osebje in drugo. Njegov razvoj se je začel že leta 1910, najpomembnejša konvencija pa je Čikaška konvencija iz leta 1944, ki še danes predstavlja primaren vir letalskega prava.
Letalsko zasebno pravo pa se je začelo s sprejetjem Varšavske konvencije, ki je bila v naslednjih letih večkrat spremenjena in dopolnjena. Za vse te dokumente skupaj z Varšavsko konvencijo se je uveljavil kar termin varšavski sistem. Zaradi razdrobljenosti in nepreglednosti pa je celoten varšavski sistem leta 1999 nadomestila Montrealska konvencija, ki je celotno področje uredila v enem samem mednarodnopravnem dokumentu.
Ključne besede: Mednarodno letalsko pravo, Čikaška konvencija, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalski promet, zračni prostor, civilni zrakoplov.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 2064; Prenosov: 215
 Celotno besedilo (694,07 KB) |
2. ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV IN PRAVICE POTNIKOV V SODNI PRAKSI SODIŠČA EUNina Perozzi, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava delo Sodišča EU na področju odgovornosti letalskih prevoznikov. Zaradi nenehnega in hitrega razvoja letalske industrije mora EU in Sodišče EU skrbeti, da pravni sistem sledi razvoju in ne zaostaja. Najpomembnejši pravni akt, ki skrbi za pravice potnikov v EU, je Montrealska konvencija. Gre za mednarodni sporazum, ki je v veljavi v veliko državah v EU in izven EU. Poleg Montrealske konvencije je EU sprejela tudi Uredbo št. 261/2004, ki je tako kot Montrealska konvencija namenjena izplačilu odškodnin za nastalo škodo potnikom v letalskem prevozu. Bistvena razlika med omenjenima pravnima dokumentoma je, da Uredba št. 261/2004 pokriva predvsem takojšnje nadomestilo, takrat ko škoda nastane, Montrealska konvencija pa pokriva individualne odškodnine potnikov po nastali škodi.
Mednarodni sporazumi in uredbe pa niso edini pomembni viri prava. Lastnost pravnega vira nudi tudi sodna praksa Sodišča EU, ki v svojih sodbah pojasni, razlaga in morda tudi omejuje učinke sprejetih pravnih aktov. Glede teme pravic potnikov, je stališče Sodišča EU jasno in preprosto. Pravo EU in sprejeti pravni dokumenti imajo en in ta je najpomembnejši cilj: zaščititi potnika EU (lahko tudi izven EU, če mu zaščita pripada po Montrealski konvenciji). Čeprav so nekatera pojasnila in razlage pojmov prepuščena nacionalnim sodiščem, Sodišče EU s svojimi sodbami skrbi za enotnost, saj ne dopušča prevelikih odstopanj od že dane razlage. Trditve nekaterih nacionalnih sodišč, da sta si Montrealska konvencija in Uredba št. 261/2004 v nasprotju, so tudi bile ovržene s strani Sodišča EU, ki je z utemeljitvijo in razlago, izpostavil mejo in razliko med njima.
V svoji diplomski nalogi želim prikazati učinek sprejetih pravnih aktov EU ter kako Sodišče EU še dodobra dopolni in izboljša pravni sistem s svojimi sodbami. Pri delu sem se poglobila tako v razlago Montrealske konvencije in uredbe, kot tudi v razlagi posameznih pojmov, ki nacionalnim sodiščem pri soočanju s tovrstnimi tožbami povzročajo težave in nejasnosti, pri čemer je temelj moje diplomske naloge sodna praksa Sodišča EU na podlagi sprejetih pravnih aktov.
Ključne besede: odgovornost letalskih prevoznikov, Sodišče EU, Montrealska konvencija, Uredba št. 261/2004, sodna praksa, Varšavska konvencija, pravice potnikov, Evropska unija, nacionalna sodišča.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2013; Ogledov: 2550; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. ZAKONSKA UREDITEV LETALSKEGA POTNIŠKEGA TRANSPORTA V EVROPSKI UNIJIAndreja Rogelj, 2011, diplomsko delo Opis: V uvodnem poglavju smo opredelili problem, ki ga bomo raziskovali, hkrati smo opredelili tudi področje raziskave, namen, cilje in postavili dve osnovni trditvi. Nato smo opredelili še predpostavke in omejitve, ki jih bomo upoštevali skozi raziskavo.
V drugem poglavju smo opredelili transport na splošno, v nadaljevanju pa podrobneje še pomen transporta ter posebej razložili pomen pojmov prometa, prevoza in transporta. Na koncu poglavja smo natančneje razložili in opisali vrste transporta.
V tretjem poglavju smo opisovali zračni transport. Na začetku poglavja smo na kratko razložili nekaj o začetku letalstva, nato smo zračni transport tudi razdelili, opredelili politiko zračnega transporta, razložili, kako je zgrajena struktura trga in poglavje zaključili z opredelitvijo razlogov za zamude v letalskem prometu.
V četrtem poglavju smo se v celoti posvetili zakonski ureditvi v letalskem potniškem transportu. Na začetku smo opisovali letalsko pravo, med katerega spadajo vse tri omenjene temeljne konvencije. V nadaljevanju smo podrobneje opredelili zakone, dokumente in predpise, ki veljajo v letalskem prevozništvu. Nato smo razložili še zavarovanje odgovornosti v zračnem prometu ter zaključili z navedbo praktičnega primera slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways in podrobneje razčlenili varnost v omenjenem podjetju.
Ključne besede: Letalski prevozniki, letalo, potniki, varnost, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, Čikaška konvencija, ICAO, zakonodaja, zakoni, Adria Airways
Objavljeno v DKUM: 19.05.2011; Ogledov: 2497; Prenosov: 366
Celotno besedilo (451,33 KB) |
4. ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOVKatarina Ravnik, 2010, diplomsko delo Opis: V zadnjih stotih letih se je s hitrim razvojem letalstva pričelo razvijati tudi letalsko pravo. Kljub temu, da le - to sodi med najmlajšo transportno panogo, pa lahko potrdimo, da je v zelo kratkem času doseglo velik napredek. Veliko mitov in zgodb govori o več ali manj uspešnih poskusih letenja, vendar pa kot prva, ki jima je uspelo osvojiti nebo in poleteti z motornim letalom, štejemo brata Wright (1903). Temu je sledila prva svetovna vojna, ki je doprinesla hiter razvoj letalstva, predvsem razvoj letal v izvidniške vojaške namene. Kasneje so se zaradi velikega povpraševanja po čim hitrejšem transportu začela množično graditi lelališča in mednarodne letalske linije. Sorazmerno s povečanjem prometa pa je raslo tudi število letalskih nesreč, katere so se povečini končale z večjo gmotno škodo in tudi s smrtnimi žrtvami. Za ureditev stanja v letalskem prometu in zagotovitve odgovornosti letalskih prevoznikov do potnikov in tovora, je bilo nujno potrebno postaviti zakonske okvire, kateri pa so zaradi same narave dejavnosti morali presegati tudi nacionalne meje. Čikaška konferenca je mejnik v kodificiranju in legislaciji mednarodnega letalskega prava in velja za primarni vir mednarodnega letalskega javnega prava. V večini držav je do nedavnega veljal varšavski sistem, ki pa je doživel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Montrealska konvencija je stopila korak naprej in odpravila zgornjo mejo višine odgovornosti letalskega prevoznika v primeru smrti ali poškodbe potnika in tako postavila nov mejnik v zračnem prevozu.
Ključne besede: odgovornost letalskega prevoznika, neomejena odgovornost, odškodninska odgovornost, letalsko pravo, odškodnina, mednarodno pravo, mednarodne konvencije, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalska nesreča.
Objavljeno v DKUM: 10.02.2010; Ogledov: 4497; Prenosov: 578
Celotno besedilo (412,90 KB) |
