1. Učinek fiskalnih impulzov na ekonomsko aktivnost in vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjevMarko Senekovič, 2024, doktorska disertacija Opis: Obstoječa empirična literatura opozarja na pomanjkanje raziskav, ki bi sistematično preučevale vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjev. V okviru naše doktorske disertacije naslovimo to vrzel z uporabo metodološkega pristopa vektorske avtoregresije (VAR), na podlagi katerega ocenimo fiskalne multiplikatorje za 47 gospodarstev z uporabo novega podatkovnega niza, ki zajema obdobje 1995–2021. Nadaljujemo z analizo vpliva različnih indikatorjev dohodkovne in premoženjske neenakosti ter porazdelitve dohodka na velikost multiplikatorja vladne potrošnje, in sicer preko dveh pristopov: panelne VAR analize in regresijske analize na podlagi predhodno ocenjenih individualnih fiskalnih multiplikatorjev za posamezne države. Ključne empirične ugotovitve kažejo, da multiplikatorji vladne potrošnje izkazujejo v splošnem pozitivno dinamiko na napovednem horizontu v približno 66 % analiziranih držav, medtem ko v 19 % držav ostajajo pretežno negativni, v preostalih 15 % pa so pozitivni le v določenih obdobjih. Ocene izkazujejo tudi, da aplikacija pozitivnih fiskalnih šokov v vladni potrošnji povzroča inflacijske pritiske. Nadalje rezultati razkrivajo pomembno povezavo med ravnjo ekonomske neenakosti in velikostjo fiskalnih multiplikatorjev: višja dohodkovna neenakost je sistematično povezana z višjimi vrednostmi fiskalnih multiplikatorjev, podobno velja tudi za večjo premoženjsko neenakost, čeprav so učinki v tem primeru v določenih primerih zgolj mejno statistično značilni. Pri porazdelitvi dohodka ugotavljamo, da večja koncentracija dohodka v zgornjih dohodkovnih razredih vodi v višje multiplikatorje, medtem ko večja koncentracija v spodnjih dohodkovnih skupinah prispeva k njihovemu zmanjšanju. Te ugotovitve potrjujejo tezo, da večja ekonomska heterogenost gospodinjstev krepi transmisijski kanal fiskalne politike na ekonomsko aktivnost. V empiričnem delu analize podrobneje raziščemo še mehanizme te transmisije, pri čemer rezultati nakazujejo, da so višje ravni javnega in zasebnega dolga ter nižje ravni varčevanja povezane z večjimi fiskalnimi multiplikatorji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da heterogenost v ekonomski strukturi prebivalstva pomembno determinira učinek fiskalnih spodbud na gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost, VAR, panelni VAR
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (4,08 MB) |
2. Fiscal multiplier and the role of income and wealth inequalityMarko Senekovič, Jani Bekő, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: There is a lack of research concerning the influence of economic inequality on the size of fiscal multipliers. To address this, we apply a VAR methodological framework to assess the magnitude of fiscal multipliers for 47 economies, using a new quarterly dataset spanning the period from 1995 to 2021. We then gauge the impact of the battery of income and wealth inequality measures on the size of government consumption multipliers. To ensure the robustness of the results, a yearly panel data sample was also tested. The key findings of our empirical exercise can be outlined as follows. First, the estimated government consumption multipliers exhibit a generally positive trajectory throughout the forecast horizon in approximately 66% of the countries analysed, while in 19% of the sample, they remain largely negative, and in the remaining 15% of cases, they display a mixed pattern, being positive only during certain periods. Second, in 53% of the countries examined, the fiscal multiplier exceeds the threshold of one at least once during the forecast period, suggesting a greater output effect of fiscal expansion in these countries. Third, the more pronounced the income and wealth inequality in a country, the higher the value of the fiscal multiplier. This research outcome supports the proposition that higher economic inequality, especially income inequality, will generate greater government spending effects.
Ključne besede: fiscal policy, fiscal multiplier, economic inequality, panel VAR
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 465
Celotno besedilo (2,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Countries' structural characteristics and the magnitude of fiscal shockMarko Senekovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The transmission channels of stabilizing fiscal policy remain partially unexplored, which presents a challenge for the effective management of economic policy. Using a broad dataset and vector autoregression methodology, this paper examines the relationship between selected structural characteristics of economies and the magnitude of fiscal multipliers. The results indicate that fiscal multipliers tend to be smaller in more developed economies, in business-friendly environments, and in EU and EMU member states. Additionally, findings on public and private debt, as well as savings levels, suggest that fiscal multipliers are higher in countries where a larger share of economic agents faces liquidity constraints. Consequently, increased public spending, driven by households' higher marginal propensity to consume, produces a stronger impact on output through the multiplier effect. Our results provide a foundation for fiscal policymakers to design appropriate measures tailored to the specific characteristics of individual economies, aiming to enhance the effectiveness of stabilization policies. Consequently, fiscal stimulus can achieve a greater impact while ensuring the efficient allocation of taxpayer resources.
Ključne besede: fiscal multiplier, structural determinants, wealth inequality, VAR
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (475,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Economic inequality and the size of government expenditure shocks : an empirical exerciseMarko Senekovič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Empirical literature explains the heterogeneity of fiscal multiplier
estimates through the analysis of various cyclical and structural
determinants of economies, with economic inequality, as one of the key
structural characteristics, receiving relatively little attention so far. In
this study, using a wide sample of countries and applying the vector
autoregression methodology, we first estimated fiscal multipliers and
the impact of fiscal stimuli on the dynamics of the price level. The
findings indicate that the estimated fiscal multipliers are mostly
positive, and fiscal stimuli tend to produce an inflationary effect.
Subsequently, we examined the variability in the size of fiscal
multipliers in relation to various indicators of income and wealth
inequality. The key findings of this study reveal that as economic
inequality increases, particularly in the context of income disparities,
the size of fiscal multipliers also rises. This insight is particularly
important for policymakers in designing appropriate fiscal measures in
an evolving macroeconomic environment.
Ključne besede: fiscal multiplier, income inequality, wealth inequality, VAR
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (817,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. The relationship between oil prices and stock prices of the European renewable energy companies : a vector autoregressive analysisEnis Slatina, Lejla Lazović-Pita, Ademir Abdić, Adem Abdić, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: This article aims to examine the potential relationship between Brent crude
oil futures prices and the index of the European renewable energy companies.
After the overview of the European legislation and the most recent literature
review on the topic, the article deploys a method of the Vector Autoregressive
Model (VAR). The analysis includes weekly data over eight years (2015-
2022). Our results indicate a positive correlation between Brent crude oil
futures prices and the value of the European Renewable Energy Total Return
(ERIX) index. The estimated bivariate VAR model indicates a statistically
significant relationship, meaning that past values of the ERIX Index may be
used to predict future Brent crude oil prices in the long run. Considering the
most recent systemic disturbance in the world’s commodity market, future
research should consider longer time series and possible relationships of
other macroeconomic factors.
Ključne besede: renewable energy, Brent crude oil, futures prices, ERIX index, VAR
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (501,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Različne metode optimalnega pozavarovanja : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaIva Bračič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se nanaša na različne metode optimalnega pozavarovanja. Predstavljeni sta dve klasični metodi, in sicer maksimiziranje koeficienta prilagoditve in minimiziranje priičakovane vrednosti naključne spremenljivke največje skupne izgube, ter moderna metoda, v kateri se opremo na meri tveganja VaR in CTE.
Ključne besede: zavarovanje, optimalno pozavarovanje, VaR, CTE, teorija propada
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrijaLuka Žerjav, 2021, diplomsko delo Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Optimizacija kombiniranega varjenja debelostenske nerjavne ceviAleks Župevc, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta opisana postopka varjenja TIG in MIG, zaščitni plini, lege varjenja, viri varilnih tokov ter dodajni in osnovni materiali. Z eksperimentalnim delom smo skušali optimizirati proces varjenja z avtomatizirano varilno napravo in določiti sprejemljivosti varov pri uporabi dveh različnih dodajnih materialov. Eksperimenti so pokazali, da na izgled in dimenzije varov vpliva hitrost varjenja, oscilacija, hitrost podajanja žice in uporabljen dodajni material. Ugotovili smo, da pri varjenju z dodajnim materialom legiranim s silicijem dobimo lepše razlite vare oz. navare, prav tako pa dobimo tudi večje tehnološko okno optimalnih parametrov.
Ključne besede: varjenje, var, TIG, MIG, nerjaveče jeklo, cev, zaščitni plini
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1823; Prenosov: 104
Celotno besedilo (4,66 MB) |
9. Kriptovalute kot oblika špekulativne naložbe in ocena tveganosti na podlagi metode VaRDenis Štotl, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjem obdobju se zanimanje za kriptovalute zelo povečuje in te tako postajajo vse pogostejša tema debat, zlasti v finančnem svetu. Kriptovalute predstavljajo stičišče med tehnologijo in financami, saj imamo na eni strani novo revolucionarno tehnologijo blockchain, ki je glavni fundamentalni element delovanja kriptovalut in na drugi strani nek nov razred sredstev, ki pa odpira naložbene priložnosti. V magistrski nalogi je osredotočenost usmerjena predvsem na predstavitev naložbenega vidika kriptovalut.
V prvem delu naloge opredelimo kriptovalute, njihov začetek in razvoj. Okvirno predstavimo tehnologijo blockchain in tri vodilne, največje kriptovalute bitcoin (BTC), ethereum (ETH) in ripple (XRP). Izpostavimo tudi prednosti in slabosti kriptovalut. Sledi prehod na naložbeni vidik. Trg kriptovalut je zelo dinamičen, volatilen in špekulativne narave. Razlogov, zakaj se posamezniki odločajo investirati v kriptovalute je več in ti segajo vse od špekulacij pa do dolgoročnih naložb, možnosti diverzifikacije portfelja, evforije. Infrastruktura, ki omogoča dostop oz. nakup kriptovalut ter trgovanje z njimi se še razvija in obstaja vedno več načinov, kje jih lahko posameznik kupi ali z njimi trguje. Glavni in najpogostejši način dostopa predstavljajo kriptoborze, obstajajo tudi razni kripto bankomati, trgovanje pa je omogočeno tudi z nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminsko pogodbe, CFD pogodbe ali pa se z njimi trguje na OTC trgu (trg prek okenc). Vsak od teh načinov ima določene prednosti in slabosti in te so izpostavljene skupaj s tem, na kaj morajo biti posamezniki previdni, ko uporabljajo te načine dostopa. Pomemben je tudi način hrambe kriptovalut in poznamo več vrst denarnic, njihova izbira je odvisna predvsem od lastnih preferenc posameznika, saj imajo te različne prednosti in slabosti, ki so v nalogi predstavljene. V nadaljevanju je izpostavljena vloga institucionalnih investitorjev in "hedge" skladov. Trenutno imajo večjo vlogo predvsem manjši "hedge" skladi. Sledi prikaz gibanja cene treh vodilnih kriptovalut, kjer smo izpostavili večja nihanja, opredeljeni pa so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene. Med temi so ponudba in povpraševanje, novice, FOMO in FUD, širše družbeno sprejemanje ter tehnološki napredek.
V drugem, empiričnem delu naloge pa kvantitativno z uporabo znanih metod VaR (value at risk) in ES (expected shortfall) ocenimo tveganost naložb v izbrane kriptovalute in jih primerjamo z izbranimi tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Prikazati smo želeli, za kako tvegane naložbe dejansko gre, ko govorimo o kriptovalutah v primerjavi s tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Vse izbrane instrumente smo na podlagi izračunanih vrednosti v tabeli razvrstili po tveganosti. Rezultati so pokazali, da med skupinama prihaja do očitnih razlik, saj so izbrane kriptovalute na podlagi izračunanih vrednosti VaR in ES bistveno bolj tvegane od ostalih izbranih instrumentov. Skladno s tem smo tudi za namen preverjanja hipotez dokazali, da med skupinama obstajajo statistično značilne razlike.
Ključne besede: kriptovaluta, blockchain, bitcoin, ethereum, ripple, naložba, kriptoborza, ocena tveganosti, VaR (Value-at-Risk), ES (Expected Shortfall)
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1595; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,71 MB) |
10. Vpliv franšize na VaR pri določanju popustov na zavarovalno premijoValentina Pernek, 2018, magistrsko delo Opis: V delu najprej na kratko opišemo osnovne pojme iz verjetnosti in statistike. Nato predstavimo osnove premoženjskih zavarovanj in strukturo premije. V drugem delu podrobneje obravnavamo teorijo ocenjevanja izpostavljenosti v zavarovanju in izpeljemo krivulje izpostavljenosti. Opišemo tudi obe parametrizaciji MBBEFD razreda porazdelitvenih funkcij. V tretjem delu sledi opis aksiomov koherentne mere tveganja. Predstavljeni sta meri tveganja VaR in pričakovani izpad. V zadnjem delu predstavimo uporabo teorije na škodnih podatkih gospodarske družbe. Predstavimo tudi uporabo teorije ekstremnih vrednosti in napravimo sestavljen model višine škod. Na koncu z Monte Carlo simulacijo iz sestavljenega modela izračunamo VaR in pričakovani izpad skupnega stroška zavarovanca.
Ključne besede: MBBEFD, krivulje izpostavljenosti, VaR, pričakovani izpad, teorija ekstremnih vrednosti, zavarovanje.
Objavljeno v DKUM: 06.04.2018; Ogledov: 1438; Prenosov: 175
Celotno besedilo (929,13 KB) |
