1. Tri dajatvene sodbe kot sredstvo za učinkovitost prava Evropske skupnostiEdita Turičnik, 2009, diplomsko delo Opis: Pravo Evropske skupnosti ustvarja pravice in obveznosti tako za države članice, samo Skupnost, kot tudi posameznike, se pravi fizične in pravne osebe zasebnega prava. Ker pa zgolj zapisane pravice in dolžnosti brez ustreznih mehanizmov za njihovo dosledno in popolno uveljavitev, v primeru morebitnih kršitev, ne pomenijo prav veliko, je v okviru tega pravnega reda, ki ima specifičen nadnacionalni značaj, predviden in dosledno izpeljan ter izgrajen tudi sistem varstva pravic, ki se lahko sproži v primeru nespoštovanja evropske zakonodaje in katerega temeljni namen je, da bi bilo pravo Skupnosti v končni fazi dejansko spoštovano ter v praksi tudi v celoti uveljavljeno.
To pravno varstvo se lahko odvija oziroma aktivira tako na evropski ravni pred institucijami Skupnosti, kot tudi na ravni države članice pred njenimi nacionalnimi organi, pri čemer se namen in učinki teh postopkov ter predvidenih sredstev med seboj razlikujejo in obenem dopolnjujejo, zato lahko načeloma tečejo celo vzporedno oziroma neodvisno drug od drugega.
Ker so nekatera od možnih sredstev pravnega varstva zgolj diplomatska, druga pravna, nekatera sodna, druga izvensodna in predvsem zaradi različne neposredne posledice, ki je lahko z aktiviranjem posameznega sredstva dosežena, je razumljivo, da so nekatera od le-teh bolj, druga pa manj efektivna.
Sploh zaradi specifične pravne subjektivitete tako same Skupnosti (oziroma njenih institucij) kot držav članic (ki so pravne osebe), se je že večkrat izkazalo, da je, v primeru kršitev z njihove strani, ekonomska, se pravi finančna, prisila zaradi kršitve najpogosteje najbolj učinkovito sredstvo, s katerim se lahko dejansko doseže čim prejšnje ter popolno upoštevanje in spoštovanje prava Skupnosti ter odprava morebitnih nastalih nepravilnosti oziroma se navedene subjekte za nespoštovanje kaznuje.
Tako na podlagi ustanovitvenih pogodb kot sodne prakse, so zato v evropski zakonodaji predvideni trije različni sodni postopki, katerih neposredna posledica je izdaja dajatvene sodne odločbe z določenim konkretnim denarnim zneskom, s katerim naj bi se dejansko dosegla zakonitost in pravilnost delovanja. Le ti so:
- odškodninski postopek zoper Skupnost pred Sodiščem prve stopnje ES,
- odškodninski postopek zoper državo članico pred nacionalnim sodiščem in
- postopek naložitve denarne kazni državi članici pred Sodiščem ES.
Osnovni namen vseh treh postopkov pa je, da se zagotovi popolna in dosledna uveljavitev prava Skupnosti ter da se na tak način učinkovito prisili tako države članice, kot tudi samo Skupnost k spoštovanju le-tega. Nujno je namreč, da prav vsi akterji tega pravnega sistema (torej poleg posameznikov tudi države ter Skupnost, ki so vsi zavezani po pravu Skupnosti) dejansko izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem omogočajo njegovo praktično uveljavitev in da te obveznosti ne postanejo zgolj določbe, ki brez uporabe ne dosegajo svoje prave in konkretne vrednosti.
Ključne besede: Pravo Evropske skupnosti, sistem varstva pravic, dajatvena sodna odločba, finančna prisila, odškodninska odgovornost države članice, odškodninska odgovornost Skupnosti, denarna kazen po členu 228 PES, pavšalni znesek, dnevna denarna kazen, sredstvo za učinkovitost prava Skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (660,36 KB) |
2. Novosti čezmejnega vročanja sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v EU in stanje ter možnosti elektronskega vročanja : magistrsko deloAnej Irgolič M, 2025, magistrsko delo Opis: Uspešen razvoj notranjega trga rezultira v naraščajočem številu čezmejnih pravnih postopkov. Ključnega pomena zato postaja zagotavljanje hitrih, zanesljivih in pravno varnih načinov vročanja sodnih in izvensodnih pisanj. EU si aktivno prizadeva vzpostaviti enotne in usklajene rešitve, ki bi olajšale izmenjavo pravnih dokumentov med državami članicami in odpravile obstoječe pravno-administrativne ovire.
Magistrsko delo naslavlja kompleksno področje vročanja, ki zajema tako pravne kot tehnološke vidike evropskega pravosodnega komuniciranja, pri čemer posebno pozornost namenja prenovljeni Uredbi (EU) 2020/1784 in njenemu vplivu na čezmejne civilne in gospodarske spore. Namen magistrskega dela je celovito analizirati trenutno stanje implementacije nove uredbe o vročanju, s poudarkom na preučevanju sistemskih sprememb, ki jih prinaša sodoben tehnološki razvoj. Delo kritično preučuje pravne okvire vročanja znotraj EU, različne načine vročanja glede na kraj pošiljanja, ter novosti, ki jih uvaja prenovljena uredba, vključno z elektronskim vročanjem in vročanjem preko decentraliziranih sistemov. Težišče magistrske naloge je usmerjeno v preučevanje aktualnih dogajanj v kontekstu nenehnih sprememb na področju čezmejnega pravosodja, kjer informacijske rešitve in digitalizacija postajajo ključni dejavniki modernizacije pravnih postopkov. Pomen tematike dodatno potrjuje nastajajoča sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno oblikuje razumevanje in implementacijo predpisov o čezmejnem vročanju. Vsebina naloge se nadalje osredotoča tudi na vzpostavitev infrastrukture za varno elektronsko izmenjavo sodnih dokumentov (ti. e-CODEX). Slednja pomembno prispeva k učinkovitejšemu pravosodnemu sodelovanju med državami članicami. Implementacija obravnavanega sistema bo pomenila prelomnico v digitalizaciji pravosodnega sodelovanja, saj omogoča neposredno in hitro komunikacijo med pravosodnimi organi različnih držav.
Ključne besede: načelo kontradiktornosti postopka, Uredba o vročanju, Uredba (EU) 2020/1784, decentraliziran sistem, e-CODEX, zavrnitev pisanja.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,90 MB) |
3. APS sistemi v pametni proizvodnji : projekt PUŠ 2024/2025Haris Čuturić, Ron Lukner, Nejc Podkoritnik, Nik Pušnik Bakšič, Jovana Koldžić, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Projekt naslavlja izziv uvajanja sistemov za napredno planiranje proizvodnje (APS; angl. Advanced Planning and Scheduling) v t. i. »pametno proizvodnjo«. APS jo naslavljajo iz vidika interne (planiranje proizvodnih operacij) kot tudi eksterne (planiranje dobav/odprem) logistike. Glede na to, da projekt umeščamo v dobo zelene, digitalne in trajnostne proizvodnje, naslavljamo v njem pametno proizvodnjo. Slednja je izjemno pomemben del slovenske Strategije pametne specializacije, ker brez pametne proizvodnje ne moremo upati na trajnostni razvoj. Cilji projekta so časovna, energetska in stroškovna učinkovitost proizvodnje, pohitritev logističnih postopkov skozi avtomatizacijo odločanja, transparentnost planiranja in sprotno vrednotenje performančnih indikatorjev za doseganje strateških ciljev.
Ključne besede: logistika, proizvodnja, informacijski sistem, napredno planiranje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,02 MB) |
4. Posodobitev sistema lastne rabe v energetskih objektih napetosti 110 kV : magistrsko deloDenis Leskošek, 2025, magistrsko delo Opis: Lastna raba je ključnega pomena za zagotavljanje stabilnosti delovanja energetskega objekta. Vsak energetski objekt ima svoje specifične sisteme lastne rabe glede na vir napajanja.
Sistem lastne rabe mora biti načrtovan tako, da ne vpliva na nihanja v energetskem sistemu. Vira napajanja, tako glavni kot pomožni, morata biti načrtovana tako, da zagotavljata zanesljivo delovanje.
Ključne besede: sistem lastna raba, dizelski električni agregat, napetostni napajalni transformator, AKU-baterije.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,54 MB) |
5. Analiza strategije proizvodnega sistema SIJ Ravne Systems d.o.o. : magistrsko deloJani Trbovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava analizo strategije proizvodnega procesa v podjetju SIJ Ravne systems, d. o. o. Razloženi in analizirani so posamezni vidiki proizvodne strategije programa SIKNIVES: oblikovanje izdelkov in storitev, kakovost, oblikovanje procesov, izbira lokacije, razmestitev delovnih sredstev (layout), človeški viri in organizacija, menedžment dobaviteljskih verig, zaloge, terminiranje ter vzdrževanje.
Poleg strateških vidikov so bili s pomočjo anket ocenjeni tudi naslednji konkurenčni kriteriji: kakovost, hitrost, prilagodljivost, fleksibilnost in stroški. Ocene kriterijev so temeljile na subjektivnih mnenjih zaposlenih in bile ključne za boljše razumevanje konkurenčnosti na trgu. Empirični del magistrske naloge zajema tudi preračun kazalnika učinkovitosti OE (Overall Effeciency), ki temelji na dejanskih podatkih in kot ključni kvantitativni kazalnik ocenjuje stopnjo učinkovitosti. Kazalnik učinkovitosti ter rezultati njegovih posameznih komponent – kakovosti (Q), planirane produktivnosti (A) in izkoristka delovnega časa (P) – so omogočili objektivno kvantifikacijo učinkovitosti strategije. Na podlagi analiziranih vidikov, konkurenčnih kriterijev in kazalnika učinkovitosti podaja magistrska naloga tudi predloge za izboljšave.
Ugotovitve zaključnega dela kažejo na medsebojno povezanost dobre proizvodne strategije in konkurenčnosti. Boljša kot je strategija, bolj pozitivno vpliva na konkurenčne kriterije, s katerimi konkuriramo na trgu. V podjetju SIJ Ravne Systems, d. o. o., pa še vedno obstajajo možnosti za izboljšave za dolgoročni uspeh.
Ključne besede: Proizvodna strategija, proizvodni sistem, optimizacija sistema, konkurenčnost podjetja, konkurenčni kriteriji, učinkovitost proizvodnega sistema
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,98 MB) |
6. |
7. Primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na lokalne in oblačne sisteme ERPKatja Deržič, 2025, magistrsko delo Opis: Na področju digitalnega poslovanja se podjetja srečujejo z vedno večjimi težavami v svojih poslovnih procesih, zato sta umetna inteligenca in kibernetska varnost sestavni del sistemov ERP. S pomočjo le-teh se v sistemih ERP uporablja za boljšo avtomatizacijo poslovnih procesov in zagotavljanje večje varnosti podatkov. Podjetja se odločajo, ali bodo uporabljala sisteme ERP ali sisteme ERP v oblaku, čeprav se dandanes zaradi naprednejših funkcionalnosti večina podjetij odloča za sisteme ERP v oblaku. Sistemi ERP se vse bolj prilagajajo specifičnim industrijskim panogam, kar pomeni, da so že vnaprej konfigurirani za posamezna področja dela. V sistemih ERP se pojavijo kibernetski varnostni ukrepi, ki vključujejo pogoste varnostne ocene in posodobitve programske opreme, ki zmanjšujejo verjetnost morebitnih vdorov. S preučevanjem vedenjskih trendov ima umetna inteligenca ključno vlogo pri prepoznavanju nenavadnih dejavnosti in preprečevanju varnostnih napadov, ko se zgodijo.
V magistrskem delu predstavljamo funkcionalnosti, razvoj, vrste, prednosti in slabosti, uvajanje, trende in globalne ter lokalne ponudnike za sisteme ERP, sisteme ERP v oblaku, umetno inteligenco in kibernetsko varnost. V sedmem poglavju smo predstavili primerjalno analizo vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sisteme ERP in sisteme ERP v oblaku. Skozi delo smo prišli do ugotovitve, da vgradnja umetne inteligence v sisteme ERP povečuje avtomatizacijo poslovnih procesov in zmanjšuje človeške napake, medtem ko kibernetska varnost varuje podatke z različnimi zaščitnimi varnostnimi ukrepi. V prihodnosti pričakujemo še večjo integracijo sistemov ERP z drugimi informacijskimi tehnologijami, vključno z internetom stvari in napredno analitiko podatkov. S tem bodo podjetja dosegla še večjo povezanost, avtomatizacijo ter boljšo zaščito in sledljivost podatkov.
Ključne besede: sistem ERP, sistem ERP v oblaku, razlika med lokalno nameščenimi sistemi ERP in sistemi ERP v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost ter primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sistem ERP in sistem ERP v oblaku.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. Od Æthelberhta do Edgarja : razvoj anglosaškega prava v srednjem vekuAja Barbič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvoj pravnega sistema v anglosaški Angliji v obdobju od 7. do 10. stoletja. Preučuje nastanek kraljevih zakonikov, ki so vplivali tako na družbeni kot na politični kontekst. Za prvi zapisani zakonik je zaslužen kentski kralj Æthelberht, na njegove zakone pa so se navezovali tudi kasnejši kralji. Analizirani so izbrani zakoni, ki prikazujejo prehod iz lokalno prilagojenih pravil v sistematične kodekse, ki so bili še vedno pod velikim vplivom Cerkve. V sklopu kraljevih zakonikov se je simultano začelo oblikovati kazensko pravosodje, ki kot glavno kaznivo dejanje navaja krajo, omenjena sta tudi vloga prisege ter sam pravni postopek, ki obtoženca čaka po storjenem kaznivem dejanju. Kraljevi zakoniki so vsebovali tudi zakone, ki so se neposredno nanašali na položaj žensk v družbi, kar jasno prikazuje omejitve, s katerimi so se soočale.
Ključne besede: anglosaški pravni sistem, kraljeva zakonodaja, kazensko pravosodje, wergild, ženske
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. |
10. Vpliv sodobnih groženj na spremembe sistemov notranje varnosti evropskih držav - študija primera Slovenije in Madžarske : magistrsko deloManca Drnovšček, 2025, magistrsko delo Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana.
Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,33 MB) |
