1. Uvajanje poslovne informacijske rešitve v izbranem podjetjuKatja Markuta, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava proces uvajanja poslovne informacijske rešitve v izbranem podjetju. Namen tega strokovnega dela je proučiti, kako lahko podjetje izboljša in si olajša poslovanje z uvedbo ERP sistema, ki omogoča integracijo ključnih poslovnih funkcij, kot so finance, nabava, proizvodnja in kadri. Podjetje se je zaradi naraščajočega števila naročil in potrebe po boljši organizaciji odločilo za uvedbo ERP rešitve, ki bi omogočila boljši nadzor nad poslovanjem in optimizacijo virov.
Analizirali smo obstoječe procese ter prilagodili izbrano rešitev specifičnim potrebam podjetja. Skozi proces smo opredelili ključne izzive, kot so usposabljanje zaposlenih, prilagoditev sistema in vnos podatkov v sistem.
Rezultati naloge kažejo, da je uvedba ERP sistema bistveno izboljšala učinkovitost podjetja, predvsem z zmanjšanjem ročnega dela, boljšim sledenjem delovnim nalogom in večjo preglednostjo nad delom v proizvodnji. Priporočila vključujejo nadaljnjo optimizacijo ERP sistema, vključno z digitalizacijo delovnih nalogov in uporabo naprednih tehnologij, kot je čitalec QR kod.
Ključne besede: ERP rešitve, uvajanje ERP, prilagajanje ERP, vodenje proizvodnje, integracija poslovnih funkcij
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
2. Proces zaposlovanja in selekcijski postopki v podjetju xVito Gomboc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava proces zaposlovanja in selekcijskih postopkov v podjetju X, s poudarkom na učinkovitosti uporabljenih metod ter prilagajanju sodobnim kadrovskim izzivom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi s področja kadrovanja, kot so pridobivanje kandidatov, selekcijski postopki, ocenjevalni centri, testiranja ter pomen uvajanja novih zaposlenih. V empiričnem delu je z uporabo intervjuja s kadrovnico podjetja X prikazan vpogled v zaposlitveni proces in selekcijske postopke, kar omogoča vpogled v praktično izvajanje kadrovskih praks.
Rezultati raziskave kažejo, da podjetje X uporablja kombinacijo tradicionalnih in sodobnejših metod za izbiro najprimernejših kandidatov, pri čemer daje poseben poudarek osebnim razgovorom, preizkusom sposobnosti in spremljanju kandidatovega vedenja. Poudarjena je tudi vloga dobre priprave in izvedbe uvajanja novih zaposlenih, saj to bistveno prispeva k hitrejši prilagoditvi in večji učinkovitosti. Na podlagi ugotovitev so v zaključku podana priporočila za nadaljnje izboljšave kadrovskih postopkov, kot so večja digitalizacija, sistematično preverjanje učinkovitosti selekcijskih orodij ter krepitev strateške vloge kadrovske službe.
Ključne besede: zaposlovanje, selekcijski postopki, pridobivanje kandidatov, ocenjevalni centri, testiranje, uvajanje zaposlenih, kadrovski procesi, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 14.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (801,33 KB) |
3. Analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanje vertikalne informacijske rešitve v proizvodnem podjetjuUrška Matko, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanja vertikalne informacijske rešitve v proizvodnem podjetju« obravnava kompleksnost uvajanja ERP sistemov v sodobnih proizvodnih podjetjih, s poudarkom na vertikalni rešitvi EBS SAP. Glavni namen raziskave je identificirati in analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost uvedbe tovrstne rešitve, ter ponuditi praktična priporočila za prihodnje implementacije.
V teoretičnem delu je podrobno predstavljeno področje celovitih informacijskih rešitev (ERP), vključno z njihovo zgodovino, funkcionalnostmi, moduli in tipi ponudnikov. Opredeljeni so globalni in lokalni ponudniki ERP, prednosti in slabosti njihovih rešitev ter aktualni tehnološki trendi, kot so umetna inteligenca, internet stvari in ERP v oblaku. Poseben poudarek je namenjen tudi metodologiji uvajanja SAP rešitev, konkretno metodi SAP Activate, ki s svojimi šestimi fazami (Discover, Prepare, Explore, Realize, Deploy in Run) zagotavlja strukturiran pristop k uvedbi sistema.
Empirični del temelji na poglobljeni študiji primera proizvodnega podjetja, ki je kot član globalne korporacije uvedlo vertikalno rešitev EBS SAP z namenom poenotenja poslovnih procesov in transparentnosti podatkov. Podjetje, ki ostaja anonimno, je prešlo iz obstoječega ERP sistema na novega, znotraj katerega so bili obravnavani ključni procesi kot so proizvodnja, skladiščenje, nabava in matični podatki. Uvedba je potekala v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki, vključevala je vsakodnevno koordinacijo, številne delavnice, testiranja in postopno migracijo podatkov.
Analiza kritičnih dejavnikov uspeha (KDU) je pokazala, da ima največji vpliv na uspešnost projekta močna podpora vodstva, kompetentna in angažirana projektna ekipa, učinkovita komunikacija med oddelki, jasna strategija in cilji ter aktivno vključevanje končnih uporabnikov. Med pomembnimi dejavniki so se izkazali tudi usposabljanje uporabnikov, upravljanje sprememb, dobra priprava in kakovost podatkov ter podpora s strani ponudnika rešitve. Poseben izziv je predstavljala migracija podatkov, ki je zahtevala veliko usklajevanja, čiščenja in preverjanja pravilnosti podatkov, da bi bila nova rešitev učinkovita in zanesljiva.
Naloga potrjuje tri zastavljene hipoteze, ki poudarjajo pomen podpore vodstva, projektnega managementa in vključenosti uporabnikov pri uspešni uvedbi ERP rešitve. S tem raziskava prispeva k razumevanju, da je tehnologija zgolj del celotne zgodbe; ključni so organizacijski, procesni in človeški dejavniki, ki lahko odločilno vplivajo na uspešnost ali neuspeh projekta.
Zaključki naloge ponujajo konkretna priporočila za podjetja, ki se lotevajo podobnih projektov, zlasti glede priprave organizacije, izbire prave metodologije, strateškega načrtovanja ter aktivne vloge vseh deležnikov. Delo predstavlja pomemben prispevek k teoriji in praksi na področju digitalne transformacije ter uvajanja ERP sistemov v proizvodnih okoljih.
Ključne besede: ERP, SAP S/4HANA, EBS SAP, digitalna transformacija, projektni management, informacijski sistemi, uvajanje ERP, migracija podatkov, priprava podatkov, poslovni procesi, kritični dejavniki uspeha, organizacijske spremembe, informacijska infrastruktura, vertikalna rešitev.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,77 MB) |
4. Uvajanje novo zaposlenih diplomiranih medicinskih sester za delo s citostatikiNatalija Berlič, 2025, magistrsko delo Opis: Onkološka nega se razvija zaradi napredka zdravljenja raka. Medicinske sestre potrebujejo strokovna znanja za celovito obravnavo pacienta. Zaradi pomanjkanja kadra uvajalni programi niso vedno kakovostni, mentorji pa pogosto niso na voljo. Namen zaključnega dela je raziskati proces uvajanja novo zaposlenih medicinskih sester za delo s citostatiki.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija in opisna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran intervju. V raziskavi je sodelovalo šest novo zaposlenih diplomiranih medicinskih sester. Analiza je bila opravljena z metodo tematske analize.
Rezultati: V analizi smo izpostavili pet glavnih tem: »Uvajanje v delo s citostatiki, informacije in podpora med uvajanjem, izzivi in težave med uvajanjem, mentorstvo in program uvajanja v delo s citostatiki«. Ugotovili smo, da vsi navajajo dober uvajalni sistem razen pri mentorstvu, kjer bi želeli zmanjšati pogoste menjave mentorjev.
Razprava in zaključek: Kljub zahtevnosti onkološkega področja, večanju števila obolelih ter pomanjkanju kadra je raziskan uvajalni program dobro zastavljen. Še zmeraj pa se najde prostor za izboljšave mentorskega programa.
Ključne besede: uvajanje, mentorstvo, novo zaposlene medicinske sestre, citostatiki, varnost
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (462,65 KB) |
5. Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec : diplomsko deloKaja Kotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo strnili mnenja in poglede različnih strokovnjakov o otrocih priseljencih in izzivih, s katerimi se lahko srečamo v času uvajanja v vrtec. Poglobili smo se v izzive, ki jih v času uvajanja v vrtec doživljajo starši in vzgojitelji ter kako potekata komunikacija in sodelovanje med strokovnimi delavci in starši.
V empiričnem delu smo preučevali izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji, starši in otroci v obdobju uvajanja v vrtec, pri čemer smo posebno pozornost namenili otrokom priseljencem. Osredotočili smo se na to, kako različne skupine premagujejo te izzive. Podatke smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, nato pa smo odgovore razdelili na dve skupini: odgovore vzgojiteljev in odgovore staršev. Primerjali smo posamezne odgovore znotraj teh skupin ter jih na koncu analizirali tudi med seboj. Ugotovili smo, da obe skupini prepoznavata pomen postopnega prilagajanja otroka na novo okolje. Pri tem se tako starši kot vzgojitelji pogosto srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi, vendar si prizadevajo za spoštovanje otrokovih kulturnih posebnosti, prilagajanje učnega okolja ter uporabo tehnologije za učinkovito komunikacijo.
Ključne besede: uvajanje v vrtec, otroci priseljenci, izzivi vzgojiteljev, izzivi staršev
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (976,66 KB) |
6. Uvajanje in usposabljanje novozaposlenihNikolaj Milićević, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskovali smo temo uvajanje in usposabljanje novo zaposlenih. Vprašali smo se, na kakšne načine različna podjetja uvajajo in usposabljajo novo zaposlene, ki s konkretnim delom še nimajo izkušenj, ali so novo zaposleni zadovoljni z uvajanjem in kakšen je odnos mentorja do novega zaposlenega. Dotaknili smo se problema, da pride veliko novih zaposlenih v novo delovno okolje, pri čemer še nimajo delovnih izkušenj, kjer v bistvu primanjkuje mentorjev za usposabljanje na delovnem mestu, ki so ključni za uvajanje in usposabljanje. Za pridobitev odgovorov na zastavljena vprašanja smo sestavili anketo, ki
jo razložimo v nadaljevanju diplomskega dela. Predvsem so ključni novi zaposleni mladi, ki začenjajo s svojo kariero. Zlasti nove zaposlene uvajajo približno teden do dva tedna, odvisno od količine in zahtevnosti dela. Predvsem jih uvajajo s predstavitvijo organizacijske kulture, tehničnim usposabljanjem in z delom pod vodstvom izkušenega mentorja. Novi zaposleni so precej zadovoljni z uvajanjem na delovnem mestu, saj so dobili neko korist, nekaj tudi dodatne razgledanosti. Prav tako imajo mentorji pozitiven odnos do novo zaposlenih s tem, da se jim posvetijo, jim lepo vse razložijo s pozitivnim pristopom
Ključne besede: uvajanje, usposabljanje, mentorstvo, novo zaposleni, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Analiza elementov standardiziranega sistema managementa inoviranjaAndrija Milić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij.
Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,93 MB) |
8. Sistem uvajanja sprememb v izbranem podjetjuNisa Čahuk, 2024, diplomsko delo Opis: Spremembe so neizogibni del tako osebnega kot poslovnega življenja. Brez sprememb ni napredka je pa le-ta nujno potreben za podjetja, ki delujejo na konkurenčnih trgih. Spremljanje zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja predstavlja pomembno kategorijo, ki je podjetja dandanes ne smejo zanemarjati. Odločanje o uvedbi sprememb v poslovanju podjetja pa zahteva odločevalce, ki znajo sprejemati dobre odločitve pravočasno. Takšne odločitve pa zahtevajo ustrezno pripravljene informacije in izkušnje iz preteklosti. Zelena luč vodstva do uvedbe spremembe lahko pri zaposlenih vzbudi različne občutke in reakcije s katerimi se odzovejo na predlagane spremembe. Nagnjenost k spremembam je velikokrat negativna, kar vodstvu predstavlja izziv.
V empiričnem delu smo v izbranem podjetju raziskovali, kako so se zaposleni soočili z uvajanjem sprememb, na katerem področju je bila uvedena zadnja sprememba, kako je bilo z uvajanjem sprememb v času epidemije COVID-19, zanimalo nas je na kakšen način in na kateri točki so zaposleni obveščeni in kako so se počutili ob informaciji, da bo uvedena sprememba, ki se nanaša na njihovo delo. Ker je potrebno po uvedbi spremembe tudi spremljati in jih meriti, nas je zanimalo ali podjetje glede potrebnih sprememb izvaja ankete med zaposlenimi in kako uvedbo zadnje spremembe ocenjujejo zaposleni. Pregledali smo tudi odnose z dobavitelji pri uvajanju sprememb, saj so le-ti eden izmed pomembnejših spremenljivk v enačbi, ki zagotavlja uspešno poslovanje. Posledica uvedbe sprememb sta ne malo kdaj tudi organizacijska kultura in klima, zato nas je zanimalo kakšna je konkretna situacija v izbranem podjetju.
Rezultati empiričnega dela kažejo, da je v izbranem podjetju bila zadnja sprememba uvedena na področju informatike in se je nanašala tudi na organizacijo dela. Več kot polovica zaposlenih na katere je vplivala uvedena sprememba je bila obveščena že v fazi načrtovanja uvedene spremembe. Rezultati raziskave kažejo, da je bilo v času epidemije COVID-19 več uvedenih sprememb kot pred ali po epidemiji. Ob uvedbi zadnje spremembe so se udeleženci počutili prijetno ali navdušeno, iz tega lahko sklepamo, da je uvedena sprememba bila dobro načrtovana. Dobro sodelovanje z dobavitelji je ključno za doseganje ciljev, zato izbrano podjetje v uvajanje sprememb vključuje tudi njih. Izbrano podjetje preverja uspešnost uvedenih sprememb z anketnimi vprašalniki in jih uporablja tudi pri načrtovanju novih sprememb.
Ključne besede: načrtovanje, komunikacija, motiviranje, spremembe, uvajanje sprememb
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,60 MB) |
9. Analiza procesa uvajanja novozaposlenih v podjetju aviat d. o. o.Petra Janežič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opravili analizo sistema uvajanja novozaposlenih v podjetju AVIAT d.o.o., ki je proizvodno podjetje na področju radiofrekvenčnih povezav. Ker so za delo v podjetju potrebna izredno specifična znanja, je dober sistem uvajanja kritičen in pomemben. Z opravljeno analizo smo preverili, ali je vzpostavljen sistem uvajanja v podjetju uspešen in dobro pripravljen, kaj so njegove prednosti, slabosti, tveganja in kje so priložnosti za izboljšave.
V nalogi smo teoretično raziskali področje uvajanja, mentorstva, posledice dobrega oziroma slabega uvajanja in poiskali primere dobrih praks na trgu. Preko prejetih rezultatov smo ugotovili, da je sistem uvajanja v podjetju dobro pripravljen in so novozaposleni z njim v večini zadovoljni. Kot priložnost za izboljšavo vidimo dodatno izobraževanje vodij in zaposlenih o različnih načinih prenosa znanja novozaposlenim ter določanje ciljev, ki bodo bolj specifični, merljivi, dosegljivi, pomembni in časovno omejeni. Kot izziv uvajanja novozaposlenih na delovnem mestu predlagamo dopolnitev dokumenta s splošnimi informacijami o podjetju, s predstavitvijo oddelkov in produktov podjetja.
Ključne besede: uvajanje zaposlenih, SWOT analiza, novozaposleni
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,46 MB) |
10. Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenciValerija Sikole, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735).
Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 517; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,37 MB) |
