| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zagotavljanje pravice do varovanja osebnih podatkov skozi prakso Ustavnega sodišča RS, Sodišča EU in nadzornih organov
Luka Zorn, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, zato je njeno zagotavljanje pomembno z vidika demokratičnosti družbe. V diplomskem delu je predstavljena slovenska in evropska zakonodaja, ki urejata področje varstva osebnih podatkov. Nadalje je predstavljeno in primerjano delo Informacijskega pooblaščenca in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi letnih poročil za obdobje od 2016 do 2018. V diplomskem delu so predstavljene in primerjane izbrane odločitve Ustavnega sodišča RS in Sodišča Evropske unije. Na podlagi pregleda zakonodaje, letnih poročil nadzornih organov ter sodne prakse je predstavljena pravna ureditev na področju varstva osebnih podatkov, predstavljena je opredelitev Ustavnega sodišča in Sodišča EU do pojma varovan osebni podatek ter predstavljeno delo nadzornih organov v Sloveniji in na ravni Evropske Unije za obdobje od 2016 do 2018.
Ključne besede: diplomske naloge, pravica do varovanja osebnih podatkov, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 427; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (870,63 KB)

2.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 4714; Prenosov: 880
.pdf Celotno besedilo (221,02 KB)

3.
Davčni postopek v luči človekovih pravic
Karolina Nina Huber, 2017, magistrsko delo

Opis: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava. Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi. 
Ključne besede: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 1084; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (637,69 KB)

4.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 996; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO PO SLOVENSKI USTAVI
Nejc Hudarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na človekovo dostojanstvo v slovenski ustavi. Bistvo obravnavane teme je v tem, da človekovo dostojanstvo v ustavi pravzaprav ni eksplicitno pojasnjeno, pač pa se odraža v določbah o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Na podlagi tega so predstavljeni posamezni členi človekovih pravic in svoboščin, ki se bistveno navezujejo na človekovo dostojanstvo. V okviru analize odločb Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je med 199. odločbami, ki se vsaj z eno besedo navezujejo na človekovo dostojanstvo, takšnih, ki se v svojem bistvu temu področju nekoliko bolj posvečajo, 24. Med temi se v primeru 5-ih odločb termin pojavi večkrat, zaradi česar so bile podrobneje preučene. Ugotovljeno je bilo, da se v večjem delu ukvarjajo s človekovim dostojanstvom, ki se nanaša na različna področja. V primeru vseh zajetih odločb je bilo ugotovljeno, da se jih večina nanaša na področje spornih določb v zakonu, temu sledijo pritožbe na sklepe Vrhovnih, Višjih ali Okrožnih sodišč, preostale pa na referendume. Ena izmed odločb se nanaša na ugotovljeno kršitev človekove pravice.
Ključne besede: ustava, človekovo dostojanstvo, človekove pravice, temeljne svoboščine, Ustavno sodišče, odločbe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2085; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (554,96 KB)

6.
VPLIV RAZMERIJ IN RAZLIK MED PRAVOM EU IN SODNO PRAKSO ESČP NA ZAGOTAVLJANJE SODNEGA VARSTVA PRED SLOVENSKIMI SODIŠČI V AZILNIH ZADEVAH
Marjeta Cimerman, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen instituta azila je zaščititi posameznika, ki iz določenega razloga ne uživa zaščite svoje matične države. Azil v kontekstu te naloge pomeni status begunca po Ženevski konvenciji iz leta 1951 oziroma po Kvalifikacijski direktivi II o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite. Obe obliki zaščite - status begunca in subsidiarne zaščite - predstavljata institut mednarodne zaščite po pravu EU. Eno bistvenih vprašanj skupnega evropskega azilnega sistema je, kako se zagotavlja sodno varstvo te temeljne pravice. Pravica do učinkovitega sodnega varstva je namreč ključno pravno zagotovilo za varstvo pravic prosilcev za azil. Če pravni red priznava neko pravico, mora zagotavljati tudi pravico do njenega učinkovitega varstva in le učinkovit sodni sistem lahko zagotovi uresničevanje določene pravice posameznika. Izhodiščni mednarodno-pravni problem, ki je predmet obravnave v prvem delu naloge, je ta, da področje azila v Evropi urejajo trije bolj ali manj samostojni, ki pa so do neke mere tudi različni pravni sistemi: pravo EU, sodna praksa ESČP v zvezi s EKČP in nacionalno pravo na ravni zakona in ustave. Dejstvo prepletenosti treh sistemov in medsebojnih razlik vzpostavlja visoko stopnjo pravne kompleksnosti in to je predmet obravnave in ponazoritve v 3. in 4. poglavju naloge. Naloga se omejuje na področje dostopa do azilnega postopka in ugotavljanja pogojev za mednarodno zaščito, vključno s pridržanjem prosilcev za azil. Za potrebe te naloge pravna kompleksnost omenjenih treh sistemov služi kot neodvisna spremenljivka, za katero se lahko utemeljeno sklepa, da ima zaznaven vpliv na kakovost sodne prakse pred slovenskimi sodišči, čemur je namenjen drugi del naloge. Slednje je v nalogi odvisna spremenljivka. Kakšen je ta vpliv, je predmet analize na podlagi pregleda sodnih odločb Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Ključne besede: azil, status begunca, subsidiarna zaščita, Ženevska konvencija, skupni evropski azilni sistem, EKČP, ESČP, Sodišče EU, Zakon o mednarodni zaščiti, Ustavno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS, Upravno sodišče RS
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1159; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (896,50 KB)

7.
PRAVNI VIDIKI EVROPSKEGA MEHANIZMA STABILNOSTI
Mitja Lojen, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti Evropski mehanizem stabilnosti in preučiti sodbi BVerG 1390/12 z dne 12.9.2012 in sodbo Sodišča Evropske unije, št. Rs.C-370/12 (Pringle), z dne 27.11.2012. V sklopu političnih rešitev, katerih namen je bil prebroditi dolžniško krizo v EU, je Evropski svet sprejel Sklep 2011/199, ki je predvideval spremembo PDEU. Sprememba je izrecno dovoljevala vzpostavitev mehanizma kot je EMS. Zaradi zanimivih pravnih vprašanj glede postopka in vsebine je podlaga EMS dvomljiva. Dejstvo je, da so bili sodniki pod pritiskom političnega konsenza v institucijah EU. Ob morebitni zavrnitvi spremembe ali skladnosti EMS s pravom EU bi se kriza poglobila. V sodbah zaradi tega sledimo niti argumentov, ki dajejo vtis, da so prikrojeni. Podrobno se spopadem s spornimi določbami PDEU in PEMS. Razložim argumentacijo in predstavim poglede strokovnjakov. Glavno vprašanje sodbe Pringle je razlaga člena 125 PDEU, ki govori o prepovedi pomoči. V sodbi nemškega sodišča je v ospredju proračunska odgovornost Bundestaga in nevarnost izgube suverenosti zaradi potencialno visokih denarnih obveznosti, ki bi lahko izhajale iz članstva Nemčije v EMS.
Ključne besede: Evropski mehanizem stabilnosti, EMS, Pringle, Nemško ustavno sodišče, pomoč EU, Pogodba o EMS, PDEU, 136 PDEU, sprememba PDEU, Evropski svet
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 792; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (659,17 KB)

8.
PROBLEM IZBRISANIH IN NJIHOVE PRAVICE V LUČI MEDNARODNEGA JAVNEGA PRAVA
Miha Biderman, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi avtor proučuje problematiko izbrisa, razpada Jugoslavije in posledično nastanek Republike Slovenije. Slovenske oblasti so le nekaj mesecev po osamosvojitvi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije samovoljno, brez pravne podlage izbrisale 25.671 oseb. Žrtve izbrisa so bili državljani bivših republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ali jim je bila izdana negativna odločba. Za te osebe so tako začele veljati določbe Zakona o tujcih. Praktično čez noč so ti ljudje postali tujci na ozemlju države, v kateri so živeli in delali velik del svojega življenja. Nekateri so bili v Sloveniji celo rojeni. Izbrisani so kaj kmalu postali predmet politične manipulacije. Vladajoče elite so problem izbrisanih s skrajno primitivno metodo komuniciranja izkoriščale za doseganje lastnih političnih ciljev. Sistematično kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin jih niti malo ni zanimalo. Prvo resno opozorilo sta zakonodajna in izvršilna veja oblasti prejeli leta 1999, ko je Ustavno sodišče odločilo, da je Zakon o tujcih v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ugotovilo je, da je bil izbris nezakonito dejanje državnih oblasti. Ustavno sodišče je v tej odločbi zakonodajalcu naložilo obveznost, da popravi nastale krivice. To je vsaj navidezno skušalo storiti, a ukrep ni šel v pričakovano smer. Zato je Ustavno sodišče leta 2003 sprejelo v odločanje Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je razglasilo za protiustavnega, saj državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ni priznala stalnega prebivanja. Od takrat naprej smo bili priča še intenzivnejšim diskreditacijam izbrisanih, politična elita pa je postala za reševanje njihovega problema praktično nema. Vse do leta 2010, ko je Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom takratne ministrice začelo s postopki za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2003. Sistematsko kršenje človekovih pravic ni moglo dolgo ostati skrito pred očmi mednarodne javnosti. Opozorila o kršenju pravic izbrisanim so prihajala praktično iz vseh uglednih mednarodnih institucij, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic. Čedalje bolj so bili glasni očitki, da je Republika Slovenija izbrisanim kršila mnoge človekove pravice, ki so priznane tudi s pravnimi akti mednarodnega prava. V ta namen tudi avtor daje velik poudarek mednarodnopravnemu varstvu človekovih pravic. Največji preboj, ki je tlakoval pot sistemski ureditvi problematike izbrisanih, zagotovo predstavlja sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Pritožnikom je s to sodbo bila priznana pravica do odškodnine zaradi izbrisa, ki je pred domačimi sodišči izbrisani verjetno ne bi nikoli dočakali. Poleg odškodnin je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi od Republike Slovenije zahtevalo vzpostavitev sistemske rešitve problema izbrisanih z vzpostavitvijo odškodninske sheme. Problem izbrisanih še vse do današnjih dni ni v celoti rešen. Mnogo izbrisanih še danes čaka na pravično odpravo krivic. Odgovornost Vlade Republike Slovenije, da izpere trdovraten madež naše osamosvojitve in državnosti, je ogromna. Treba bo storiti vse, da si Republika Slovenija s pravično rešitvijo vsaj malo povrne izgubljen ugled in kredibilnost v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: izbrisani, človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o tujcih, Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1261; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (539,16 KB)

9.
Pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Zorko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in ga je mogoče razdeliti v 6 vsebinskih sklopov. V uvodu je opredeljena preučevana tematika, zastavljeni so želeni cilji in delovne hipoteze. Navedene so tudi metode dela, ki so bile uporabljene. Sledi drugi del, v katerem je ugovor vesti opredeljen kot pojem, ki pomeni pravico posameznika, da v določenih okoliščinah ter pod določenimi pogoji deluje v skladu s svojo vestjo in s tem krši družbeno sprejete pravne norme. V sklopu tega poglavja so navedeni tudi mednarodni pravni akti v katerih je zastopana pravica do ugovora vesti. Ugotovili smo, da velika večina le-teh pravico do ugovora vesti prepozna v okviru pravice do svobode mišljenja, vesti in vere. V tretjem poglavju je preučena pravica do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije. Ustava ugovor vesti prepozna kot eno temeljnih človekovih pravic, ki jo splošno določi v 46. členu. Posebno pozornost nameni pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti v določbah 123. člena. Podrobnejšo ureditev, kdo, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko sklicuje na to pravico, pa določajo zakoni. Edini področji, na katerih je ugovor vesti z zakonodajo dopusten, sta področji zdravstvene dejavnosti ter obvezne vojaške dolžnosti. Četrti del se osredotoči na Evropsko konvencijo človekovih pravic ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugovor vesti je obravnavan na podlagi določb 9. člena ter b točke tretjega odstavka 4. člena Evropske konvencije. Predstavljene so odločitve sodišča s tega področja. Natančneje je opisan primer Bayatyan proti Armeniji, pri katerem je sodišče spremenilo dolgoletno prakso. Države članice, ki so imele prej glede prepoznavanja in urejanja svobode vesti popolnoma proste roke, morajo sedaj zadostiti določenim minimalnim standardom. Sledita primera odzivov dveh držav, Armenije in Turčije, ki sta bili že večkrat obsojeni pred Evropskim sodiščem. V razpravi je zapisano razmišljanje o pravici do ugovora vesti v zakonodaji Republike Slovenije ter odločitvah Evropskega sodišča za človekove pravice. Iz primerov, ki jih je obravnavalo Evropsko sodišče, so izpostavljene posledice, ki lahko sledijo uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Preverjene so na začetku raziskovanja postavljene hipoteze. Nazadnje so navedeni uporabljeni viri in literatura.
Ključne besede: ugovor vesti, ustavno pravo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 4733; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (561,85 KB)

10.
KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V DAVČNIH POSTOPKIH
Branka Arzenšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice so, kljub temu, da predstavljajo z Ustavo varovano področje, v različnih davčnih postopkih, v praksi pogosto kršene. Zato je za posameznika zelo pomembno, da se zaveda svojih možnosti, kadar sam postane žrtev takšne kršitve. Na voljo ima različna pravna sredstva, nenazadnje pa mu varstvo pred kršitvami človekovih pravic predstavljata tudi institut ustavne pritožbe in institut pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. O utemeljenosti slednjih v konkretnih zadevah presoja Ustavno sodišče, kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter varstvo človekovih pravic, čigar odločitve so zavezujoče. Pri tem pa je zaskrbljujoč podatek, da je kršitve človekovih pravic v davčnem postopku pred Ustavnim sodiščem zelo težko dokazati, kar izhaja tudi iz vsebine te naloge.
Ključne besede: kršitve človekovih pravic, davčni postopek, Ustavno sodišče, Davčna uprava Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1498; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici