| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA UREDITEV USTAVNE OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Miha Pozeb, 2010, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bil v slovensko pravno ureditev uveden institut obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev izvršne oblasti zaradi kršitve ustave in zakonov. Institut ustavne obtožbe (impeachmenta) je predviden za predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade in ministre ter je namenjen ugotavljanju njihove odgovornosti za določena protipravna dejanja. Predmet raziskovanja v tej diplomskem delu je pravna ureditev ustavne obtožbe predsednika republike s posebnim poudarkom na analizi ugotavljanja njegove odgovornosti ter ustreznosti ustavne ureditve odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike. Cilj raziskovanja v tej nalogi je potrditi izhodiščni tezi: • da je veljavna ustavna ureditev odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem pomanjkljiva ter • da je veljavna zakonska ureditev postopka obtožbe in ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva. Na podlagi analize ustavnih določb, ki se nanašajo na odgovornost predsednika republike in drugih zakonskih določil (predvsem Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika državnega zbora, Poslovnika ustavnega sodišča, Poslovnika o parlamentarni preiskavi in drugih), ugotavljam, da je sedanja ureditev odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva, saj pušča precej odprtih vprašanj, ki bi v primeru morebitne sprožitve ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomenila veliko oviro pri izpeljavi samega postopka odgovornosti oziroma njegove ustavne obtožbe. Pomanjkljiva ustavna, zakonska (in poslovniška) ureditev bi v postopku ustavne obtožbe predsednika republike sprožila vrsto vprašanj, katerih reševanje bi bilo v času izvedbe postopka močno politično obarvano in argumenti pravne stroke, v pogojih razgretih političnih strasti, bi bili premalo upoštevani. Zato je nujno postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike urediti v času stabilnih političnih razmer in izključno z argumenti pravne stroke. V nalogi je podan predlog za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike s procesnega in materialnega vidika, ki je primerljiva z rešitvami v sodobnih demokratičnih družbah in je hkrati najprimernejša za sedanjo stopnjo razvoja demokracije v Republiki Sloveniji. V nalogi je predstavljen institut šefa države in opravljen primerjalni prikaz ureditve položaja šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev oziroma organizacij državne oblasti. Za pravilno razumevanje današnjega položaja šefa države v Republiki Sloveniji je opravljen zgodovinski pregled razvoja te funkcije od leta 1941 do sprejema Ustave Republike Slovenije leta 1991. V nadaljevanju naloge je izvršena primerjava med funkcijo, položajem in pristojnostmi šefa države v Republiki Sloveniji z ustavno primerljivimi ureditvami nekaterih drugih držav (gre za države z uvedeno parlamentarno ustavno ureditvijo). V nadaljevanju so predstavljeni in kritično presojani položaj, funkcija, pristojnosti, predstavljanje, obveščanje, nezdružljivost funkcije, razmerje do drugih državnih organov, vloga, pravice in nadomeščanje šefa države v Republiki Sloveniji. Sledijo pregled, analiza in kritična presoja odgovornosti šefa države, primerjalni prikaz ureditve odgovornosti šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev, institut sopodpisa, politične in materialne odgovornosti, institut imunitete ter institut impeachmenta. Osrednje poglavje naloge predstavlja pregled sedanje ustavne in zakonske ureditve položaja in odgovornosti predsednika republike, postopek ustavne obtožbe predsednika republike, z zelo občutljivim predhodnim delom postopka, ki ga predstavlja morebitna uvedba parlamentarne preiskave, ter predstavitev in utemeljitev ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike ter postopek ugotavljanja njegove odgovornosti pred ustavnim sodiščem. V tem diplomskem delu sta potrjeni uvod
Ključne besede: Državni zbor, Imuniteta, Impeachment, Obtožba predsednika republike, Odgovornost, Parlamentarna preiskava, Predsednik republike Slovenije, Šef države, Ustava, Ustavna obtožba, Ustavno sodišče.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3222; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Tomaž Zlatar, 2010, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem predstavil splošni pregled razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin z vidika kazenskega prava in sicer od začetka njihovega nastajanja v najbolj preprostih oblikah, najprej nezapisanih, kasneje vedno bolj vključenih v razne pravne akte, vse do sedanjega časa, v katerem so te pravico strokovno opredeljene, pravno priznane in varovane. Na ta način se nekako vidi pojmovanje vrednosti, poznavanja ter priznavanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njihovo postopno vpeljevanje v pravno veljavne zapise ter moderne kodifikacije in pravne dokumente. Predstavil sem tudi podrobnejši pregled ureditve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v našem pravnem sistemu in sicer v Ustavi republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Slovenije v smislu podrobnejše opredelitve teh pravic v posameznem od teh pravnih aktov, na drugi strani pa tudi pregled, na katere načine in s kakšnimi varovali so posamezne pravice zaščitene v primeru njihovih kršitev. Vključil sem tudi teoretične opredelitve klasifikacij človekovih pravic v posamezne skupinske sklope. Namen celotnega diplomskega dela je predstaviti razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin skozi čas, njihova umestitev v moderne pravne akte s teoretičnimi opredelitvami teh pravic in njihovo umestitev ter varovanje v našem pravnem sistemu. Nenazadnje želim tudi prikazati, v okviru našega pravnega sistema, da človekove pravice in temeljne svoboščine vendarle niso absolutno nedotakljive, saj obstajajo določeni postopki in zakonske podlage, ki omogočajo omejitev teh pravic, s čimer se zagotavlja nemoteno in pravično delovanje sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: Ključne besede: kazensko pravo, človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustava Republike Slovenije, Kazenski zakonik, pravni sistem.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 3410; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (621,79 KB)

3.
ZAKONODAJA IN ORGANIZACIJA HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI SLOVENIJE
Mojca Gregorovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti zgodovino HNMP, njeno delovanje danes, zakonske podlage za delovanje in z raziskavo ugotoviti, kako so zaposleni v HNMP zadovoljni s trenutnim stanjem. Metodologija raziskovanja: raziskava na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih. Obdelanih je bilo le pet anketnih vprašalnikov. Raziskava je potekala v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, Zdravstvenem domu Kranj, Enota helikopterske nujne medicinske pomoči Slovenije. Z raziskavo smo ugotavljali, kako so zaposleni zadovoljni s službo HNMP, ali so zadovoljni s sodelovanjem policije in vojske, kako so zadovoljni z aktivacijskim časom, ali lahko delajo z opremo za nujno medicinsko pomoč, kako se le-ta premešča. Ali Slovenske bolnišnice dobro sodelujejo s službo HNMP pri najavi pacienta in s prostori, ki morajo biti urejeni za pristanek helikopterja? Ali zaposleni izražajo potrebo po preletih ponoči? Ali zaposleni izražajo potrebo po nabavi svojega lastnega helikopterja za HNMP? Rezultati: ugotovili smo, da zaposleni v enoti HNMP trenutno niso zadovoljni z razmerami v HNMP. Bolj so zadovoljni s sodelovanjem policije kot vojske, aktivacija policije je mnogo hitrejša kot aktivacija vojske. Za slovenske bolnišnice so mnenja, da pristajanje ni prav varno. Zaradi varnosti zaposleni ne vidijo potrebe za opravljane preletov helikopterja ponoči. Vsi zaposleni menijo, da bi Slovenija potrebovala svoj helikopter za izvajanje HNMP. Sklep: zavest o tem, da je HNMP skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas, pomeni, da si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, Ustava republike Slovenije, Zakon o zdravstveni dejavnosti, pravilnik o pogojih izvajanja HNMP
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1998; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (16,32 MB)

4.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 2639; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (221,02 KB)

5.
VRAČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA V PRIMERU DEDOVANJA PO UPRAVIČENCU
Maja Ključevšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so pravico do socialne varnosti, kot eno temeljnih pravic vsakega posameznika, vnesli v notranji pravni red države. Zato je v drugem členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da smo pravna in socialna država. Živimo v tako imenovanem kriznem obdobju. V nalogi bo prikazano, po obdobjih, da imamo velik porast prejemnikov varstvenega dodatka in raznih oblik denarne socialne pomoči, saj si nekateri ljudje le s tem dohodkom lahko zagotovijo preživetje. S 1. januarjem 2012 je začelo veljati kar nekaj novosti na področju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih transferjev je po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem zajemajo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja v primeru uveljavljanja nekaterih pravic. To pomeni predvsem veliko spremembo v primeru dedovanja po upravičencu, ki je v določenem obdobju prejemal zgoraj omenjene pomoči. V sami nalogi bom povzela bistvene značilnosti socialne zakonodaje in oblike zgoraj omenjenih pomoči, ki se upoštevajo pri dedovanju. Najbolj sporna sta ljudem ravno 128. in 129. člen Zakona o dedovanju, saj upravičenci do socialne pomoči ali varstvenega dodatka po z zakonom določenem obdobju dobijo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja na svoje težko prisluženo imetje. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, temveč postane last države ali občine. Dediči bodo v tem primeru dedovali preostali delež premoženja pokojnika. V nalogi bo na podlagi Zakona o dedovanju in Ustave Republike Slovenije prikazano tudi na primeru iz sodne prakse, ter s pomočjo člankov, postopek odtujitve nepremičnine v primeru dedovanja po upravičencu.
Ključne besede: zakonodaja, Ustava Republike Slovenije, socialna pomoč, socialni transferji, upravičenci, dedovanje
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 940; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (848,01 KB)

6.
MAGNA CHARTA LIBERTATUM IN SODOBNI USTAVNI DOKUMENTI - PODOBNOSTI IN TERMINOLOGIJA
Katarina Kuret, 2015, diplomsko delo

Opis: Magna Charta Libertatum je listina, ki se smatra za najstarejši ustavni akt fevdalne Anglije. Velika listina svoboščin je omejila dotedanjo absolutno vladarjevo oblast v korist fevdalcev in svobodnih kmetov. Magna Charta Libertatum prvič v zgodovini priznava osebno svobodo in poroštva zanjo. Najbolj pomembna določba listine je vsekakor ta, da so pred zakonom vsi enaki in da mora tudi kralj spoštovati zakone. Listina je še danes del angleškega pozitivnega prava in je zgodovinsko gledano univerzalnega pomena. V prvem delu diplomskega dela je razjasnjeno zgodovinsko ozadje nastanka Magne Charte Libertatum, opredeljena je vsebina listine in prikazan nadaljnji zgodovinski razvoj ustavne zakonodaje, na katerega je imela listina vpliv, poudarek je na angleškem The Bill of Rights in francoski Deklaraciji o pravicah človeka in državljana. V zadnjem delu diplomske naloge so predstavljene sodobne ustavne ureditve po svetu, velik del analize je namenjen Ustavi Republike Slovenije, v nadaljevanju sledi ustava Velike Britanije in ustava Združenih držav Amerike. Poiskane so skupne točke z Magno Charto Libertatum in predstavljene podobnosti.
Ključne besede: Magna Charta Libertatum, velika listina svoboščin, The Bill of Rights, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ustavno pravo, zgodovina, Ustava Republike Slovenije, Ustava Velike Britanije, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 671; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (885,97 KB)

7.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (892,08 KB)

8.
Človekove pravice - je splošna deklaracija o človekovih pravicah res začetek zavedanja ali iznajdevanja človekovih pravic?
Lanja Čerin, 2018, magistrsko delo

Opis: Z Ustanovno listino OZN in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948 je simbolno prišlo do uveljavitve človekovih pravic v mednarodnem pravu, konec letošnjega leta pa mineva 70 let od njenega sprejetja. V tem času je mednarodna skupnost na podlagi deklaracije razvila obširen zbor mednarodnih norm in standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Splošni deklaraciji je varstvo človekovih pravic prvič v zgodovini poudarjeno kot globalna odgovornost vseh, univerzalnost človekovih pravic pa se je od takrat še dodatno okrepila in bila ponovljena v drugih pomembnih mednarodnih instrumentih.
Ključne besede: Človekove pravice, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, temeljne pravice, OZN, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 17.10.2018; Ogledov: 502; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (458,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici