| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Konstitucionalizem in rojstvo ameriške republike : diplomsko delo
Aljaž Selinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nastanek države in njene ideološke temelje, pri čemer se ustavi predvsem pri Thomasu Hobbesu, Johnu Locku in Jean-Jacquesu Rousseauju, z namenom, da analizira njihov odgovor na vprašanje, kako nastane država. Nadalje se ukvarja s pojmom konstitucionalizma, ki ga namerava raziskati, zraven tega pa skuša utemeljiti namen ustave v državi. Poglavitni del naloge obsega prikaz razvoja ameriških kolonistov do oblikovanja neodvisne države. Podrobneje razloži vzroke, potek in razloge za ameriško revolucijo, natančneje pa želi ovrednotiti pomen same revolucije za nadaljnji politični razvoj. Tako ameriški kot tudi drugi. S prikazom težavnega položaja, v katerem se je znašla novonastala demokratična republika tik po »osvoboditvi«, osvetli politično zadrego, v kateri so se znašli t.i. očetje demokracije.
Ključne besede: zgodovina, filozofija, konstitucionalizem, ZDA, država, družbena pogodba, ustava, revolucija, kongres, deklaracija, neodvisnost, diplomska dela
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3163; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
3.
Oblikovanje Vlade Republike Slovenije s predlogom sprememb Ustave : diplomsko delo
Mitja Senekovič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: ustava, vlada, Slovenija, parlament, ministri, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2730; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (521,80 KB)

4.
FEDERALIZEM IN INDUSTRIJSKI ODNOSI V AVSTRALIJI
Sara Merc, 2009, diplomsko delo

Opis: Po Avstralski ustavi iz l.1901 ima zvezni (Commonwealth) parlament le omejeno zakonodajno pristojnost. Njegova vloga na področju urejanja industrijskih razmerij je omejena na preprečevanje in obvezno reševanje meddržavnih industrijskih sporov s spravo in arbitražo. V Avstraliji se je tako področje industrijskih odnosov tradicionalno urejalo tako na zvezni kot tudi na ravni posameznih zveznih držav. Čeprav je razlaga ustavnih določb o zakonodajnih pristojnosti zveze, ki jo je v zadnjem času sprejelo Visoko sodišče Avstralije, okrepila vlogo zveznega zakonodajalca pri regulaciji zaposlitvenih razmerij, pa se je zakonodajna regulacija na dveh vzporednih ravneh obdržala več kot sto let. V zadnjih desetletjih pa smo priča poskusom vzpostavitve enega samega nacionalnega sistema industrijskih odnosov. Pravno podlago, ki jo je l.2005 za svoj Zakon o spremembi Zakona o odnosih na delovnem mestu uporabila vladajoča koalicija Liberalne in Nacionalne stranke pod vodstvom premierja Howarda z namenom razširiti krog posameznikov, za katere bi veljala zvezna zakonodaja, predstavlja pristojnost zveznega parlamenta za zakonodajno urejanje ustavnih korporacij.Sprejeti zakon je zajel približno 85 odstotkov zaposlenih v Avstraliji.Širitev zveznega prava industrijskih odnosov s pomočjo zakonodajne pristojnosti, ki jo zvezni oblasti na področju korporacij dodeljuje člen 51(20) Ustave, je Visoko sodišče Avstralije podprlo kot veljavno izvajanje zakonodajnih pristojnosti Commonwealtha. Reforma trga dela je l. 2005 temeljito spremenila ravnotežje med zvezno in državno ureditvijo, glede tega pa se, v kolikor bo obveljala volja nove avstralske vlade pod vodstvom premierja Kevina Rudda, predvidevajo še nadaljnje spremembe.Kljub retoričnemu raztrganju Zakon o spremembi Zakona o odnosih na delovnem mestu pa je politika laburistične zvezne vlade jasna glede ohranitve določenih elementov reforme trga dela iz l.2005, vključno z namenom zaprositi zvezne države za sodelovanje s Commonwealthom, ki bo omogočilo uveljavitev nacionalnih delovno-pravnih zakonov za celoten zasebni sektor.
Ključne besede: federalizem, Avstralska ustava, zakonodajne pristojnosti, industrijski odnosi, obvezna sprava in arbitraža, Visoko sodišče Avstralije
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1538; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (658,12 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV USTAVNE OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Miha Pozeb, 2010, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bil v slovensko pravno ureditev uveden institut obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev izvršne oblasti zaradi kršitve ustave in zakonov. Institut ustavne obtožbe (impeachmenta) je predviden za predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade in ministre ter je namenjen ugotavljanju njihove odgovornosti za določena protipravna dejanja. Predmet raziskovanja v tej diplomskem delu je pravna ureditev ustavne obtožbe predsednika republike s posebnim poudarkom na analizi ugotavljanja njegove odgovornosti ter ustreznosti ustavne ureditve odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike. Cilj raziskovanja v tej nalogi je potrditi izhodiščni tezi: • da je veljavna ustavna ureditev odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem pomanjkljiva ter • da je veljavna zakonska ureditev postopka obtožbe in ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva. Na podlagi analize ustavnih določb, ki se nanašajo na odgovornost predsednika republike in drugih zakonskih določil (predvsem Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika državnega zbora, Poslovnika ustavnega sodišča, Poslovnika o parlamentarni preiskavi in drugih), ugotavljam, da je sedanja ureditev odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva, saj pušča precej odprtih vprašanj, ki bi v primeru morebitne sprožitve ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomenila veliko oviro pri izpeljavi samega postopka odgovornosti oziroma njegove ustavne obtožbe. Pomanjkljiva ustavna, zakonska (in poslovniška) ureditev bi v postopku ustavne obtožbe predsednika republike sprožila vrsto vprašanj, katerih reševanje bi bilo v času izvedbe postopka močno politično obarvano in argumenti pravne stroke, v pogojih razgretih političnih strasti, bi bili premalo upoštevani. Zato je nujno postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike urediti v času stabilnih političnih razmer in izključno z argumenti pravne stroke. V nalogi je podan predlog za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike s procesnega in materialnega vidika, ki je primerljiva z rešitvami v sodobnih demokratičnih družbah in je hkrati najprimernejša za sedanjo stopnjo razvoja demokracije v Republiki Sloveniji. V nalogi je predstavljen institut šefa države in opravljen primerjalni prikaz ureditve položaja šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev oziroma organizacij državne oblasti. Za pravilno razumevanje današnjega položaja šefa države v Republiki Sloveniji je opravljen zgodovinski pregled razvoja te funkcije od leta 1941 do sprejema Ustave Republike Slovenije leta 1991. V nadaljevanju naloge je izvršena primerjava med funkcijo, položajem in pristojnostmi šefa države v Republiki Sloveniji z ustavno primerljivimi ureditvami nekaterih drugih držav (gre za države z uvedeno parlamentarno ustavno ureditvijo). V nadaljevanju so predstavljeni in kritično presojani položaj, funkcija, pristojnosti, predstavljanje, obveščanje, nezdružljivost funkcije, razmerje do drugih državnih organov, vloga, pravice in nadomeščanje šefa države v Republiki Sloveniji. Sledijo pregled, analiza in kritična presoja odgovornosti šefa države, primerjalni prikaz ureditve odgovornosti šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev, institut sopodpisa, politične in materialne odgovornosti, institut imunitete ter institut impeachmenta. Osrednje poglavje naloge predstavlja pregled sedanje ustavne in zakonske ureditve položaja in odgovornosti predsednika republike, postopek ustavne obtožbe predsednika republike, z zelo občutljivim predhodnim delom postopka, ki ga predstavlja morebitna uvedba parlamentarne preiskave, ter predstavitev in utemeljitev ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike ter postopek ugotavljanja njegove odgovornosti pred ustavnim sodiščem. V tem diplomskem delu sta potrjeni uvod
Ključne besede: Državni zbor, Imuniteta, Impeachment, Obtožba predsednika republike, Odgovornost, Parlamentarna preiskava, Predsednik republike Slovenije, Šef države, Ustava, Ustavna obtožba, Ustavno sodišče.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3223; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
TEMELJI NASLEDSTVA DRUŽINSKEGA PODJETJA
Željka Kelhar, 2010, diplomsko delo

Opis: V svetu predstavlja družinsko podjetništvo eno pomembnih oblik podjetništva. Večina slovenskih družinskih podjetij je še mladih, saj zaenkrat večina le-teh deluje še vedno v okviru prve generacije. Ker vemo, da je prenos lastništva v drugo in nadaljnje generacije zelo težaven, sem mnenja, da bodo slovenska družinska podjetja kmalu spremenila način gledanja na poslovanje samega podjetja. Zavedati se bodo začela, da je vodenje družinskega podjetja zahtevnejše od vodenja nedružinskega podjetja. V prihodnosti bo zato odločilnega pomena uporaba družinske ustave. Glede na pomembnost družinskih podjetij, tako za družino, kot tudi za širšo družbo, bi bilo prav, da bi v družinskih podjetjih planirali nasledstvo že dovolj zgodaj in s tem zagotovili boljše možnosti za dobrobit družine in za vse širše družbe vnaprej. Žal se v družinskih podjetjih pojavlja odpor proti planiranju nasledstva, saj to pomeni soočanje z določenimi temami, kot so npr. staranje, zdravstvene težave in smrt. Pri družinskih podjetjih gre za združitev dveh sistemov, družine in podjetja, ki sta v osnovi povsem različna. Podjetje naj bi predstavljalo racionalno poslovno obnašanje, medtem, ko je družina zasnovana na emocionalnih vezeh med družinskimi člani. Prepletanje obeh je zelo pomembno, saj omogoča družinskim podjetjem prednost pred drugimi podjetji, ker je zavestnost družinskih članov in posledično tudi zaposlenih višja kot v ostalih podjetjih in s tem pripomore k večji konkurenčni prednosti. Namen moje diplomske naloge je bil predstaviti kaj je družinsko podjetje, vse njegove prednosti in slabosti, kaj je družinska ustava in kako le-ta vpliva na podjetje. V praktičnem primeru sem opisala podjetje TA-Regulator d.o.o. in vse dejavnike, ki so podjetje privedli do prodaje in celotnega preoblikovanja. Čeprav podjetje ni več v lasti družine, je uspešno in vodilno na trgih EU in po svetu. Ugotovila sem, da je za obstoj in nadaljnji razvoj ter možnost za uspeh družinskega podjetja ključnega pomena vnaprejšnje načrtovanje prenosa lastništva na naslednjo generacijo.
Ključne besede: Družinsko podjetje // družina // podjetje // nasledstvo // planiranje nasledstva // vodstvo podjetja // nasledniki // planiranje nasledstva // družinska ustava // podjetje TA-Regulator d.o.o
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2166; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (646,82 KB)

7.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Tomaž Zlatar, 2010, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem predstavil splošni pregled razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin z vidika kazenskega prava in sicer od začetka njihovega nastajanja v najbolj preprostih oblikah, najprej nezapisanih, kasneje vedno bolj vključenih v razne pravne akte, vse do sedanjega časa, v katerem so te pravico strokovno opredeljene, pravno priznane in varovane. Na ta način se nekako vidi pojmovanje vrednosti, poznavanja ter priznavanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njihovo postopno vpeljevanje v pravno veljavne zapise ter moderne kodifikacije in pravne dokumente. Predstavil sem tudi podrobnejši pregled ureditve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v našem pravnem sistemu in sicer v Ustavi republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Slovenije v smislu podrobnejše opredelitve teh pravic v posameznem od teh pravnih aktov, na drugi strani pa tudi pregled, na katere načine in s kakšnimi varovali so posamezne pravice zaščitene v primeru njihovih kršitev. Vključil sem tudi teoretične opredelitve klasifikacij človekovih pravic v posamezne skupinske sklope. Namen celotnega diplomskega dela je predstaviti razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin skozi čas, njihova umestitev v moderne pravne akte s teoretičnimi opredelitvami teh pravic in njihovo umestitev ter varovanje v našem pravnem sistemu. Nenazadnje želim tudi prikazati, v okviru našega pravnega sistema, da človekove pravice in temeljne svoboščine vendarle niso absolutno nedotakljive, saj obstajajo določeni postopki in zakonske podlage, ki omogočajo omejitev teh pravic, s čimer se zagotavlja nemoteno in pravično delovanje sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: Ključne besede: kazensko pravo, človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustava Republike Slovenije, Kazenski zakonik, pravni sistem.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 3414; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (621,79 KB)

8.
NADZOR PARLAMENTA NAD VLADO V PRAVU IN PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Jasmina Muratović, 2010, diplomsko delo

Opis: Parlamentarni sistem se je izoblikoval na podlagi načela delitve oblasti. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti so po tem načelu ločene med seboj, vendar med njimi velja sistem zavor in ravnovesij. Organi državne oblasti se pri svojem delovanju nadzorujejo in hkrati med seboj sodelujejo, cilj tega pa je preprečevanje zlorabe oblasti. V parlamentarnem sistemu je vlada nosilec izvršilne veje oblasti. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu, od parlamenta pa je odvisen tudi njen obstoj. Razmerje med parlamentom in vlado je zelo pomembno, saj lahko nesoglasja med njima privedejo do zamenjave vlade, prav tako pa tudi do razpustitve parlamenta. Parlament ima na voljo več institutov, ki zagotavljajo nadzorstvo parlamenta nad delom vlade, in sicer poslanska vprašanja, interpelacija ter glasovanje o nezaupnici. V diplomskem delu smo te instrumente vsebinsko predstavili ter prikazali uporabo le-teh v Republiki Sloveniji. Parlamentarni sistem je prisoten v večini evropskih držav, vendar pa ni enoten. Razlike se kažejo v oblikovanju, sestavi in v položaju vlade, ki ga ima do ostalih dveh vej oblasti. Diplomsko delo obravnava proces oblikovanja vlade v parlamentarnem sistemu ter v Republiki Sloveniji, pri tem pa izpostavlja odstopanja naše ureditve od klasičnega parlamentarnega sistema, predvsem glede politične odgovornosti vlade. Oblikovanje vlade v naši ustavni ureditvi v marsičem odstopa od klasičnega parlamentarnega sistema in se v veliki meri zgleduje po posebnostih nemške ureditve. V skladu z nemškim vzorom je bil v našo ureditev prevzet model konstruktivne nezaupnice, s katerim se vzpostavlja sistem, ki naj bi čim bolj okrepil stabilnost vlade. Vendar pa obstaja bistvena razlika med slovenskim in nemškim ustavnim sistemom glede oblikovanja vlade. Na personalno sestavo nemške vlade parlament nima nikakršnega formalnega vpliva, medtem ko ima na personalno sestavo slovenske vlade parlament ključni vpliv, saj le-ta imenuje in razrešuje ministre slovenske vlade. To je tudi eden od razlogov, da bi bile nujne ustavne spremembe, na kar ustavnopravna stroka že dolgo opozarja. V diplomskem delu smo tako predstavili že predlagane spremembe ustave glede oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji ter podali svoj predlog ustavnih sprememb.
Ključne besede: ustava, vlada, delitev oblasti, parlament, državni zbor, oblikovanje vlade, poslansko vprašanje, interpelacija, nezaupnica, zaupnica, imenovanje ministrov, ustavne spremembe
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3304; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (672,45 KB)

9.
ZAKONODAJA IN ORGANIZACIJA HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI SLOVENIJE
Mojca Gregorovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti zgodovino HNMP, njeno delovanje danes, zakonske podlage za delovanje in z raziskavo ugotoviti, kako so zaposleni v HNMP zadovoljni s trenutnim stanjem. Metodologija raziskovanja: raziskava na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih. Obdelanih je bilo le pet anketnih vprašalnikov. Raziskava je potekala v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, Zdravstvenem domu Kranj, Enota helikopterske nujne medicinske pomoči Slovenije. Z raziskavo smo ugotavljali, kako so zaposleni zadovoljni s službo HNMP, ali so zadovoljni s sodelovanjem policije in vojske, kako so zadovoljni z aktivacijskim časom, ali lahko delajo z opremo za nujno medicinsko pomoč, kako se le-ta premešča. Ali Slovenske bolnišnice dobro sodelujejo s službo HNMP pri najavi pacienta in s prostori, ki morajo biti urejeni za pristanek helikopterja? Ali zaposleni izražajo potrebo po preletih ponoči? Ali zaposleni izražajo potrebo po nabavi svojega lastnega helikopterja za HNMP? Rezultati: ugotovili smo, da zaposleni v enoti HNMP trenutno niso zadovoljni z razmerami v HNMP. Bolj so zadovoljni s sodelovanjem policije kot vojske, aktivacija policije je mnogo hitrejša kot aktivacija vojske. Za slovenske bolnišnice so mnenja, da pristajanje ni prav varno. Zaradi varnosti zaposleni ne vidijo potrebe za opravljane preletov helikopterja ponoči. Vsi zaposleni menijo, da bi Slovenija potrebovala svoj helikopter za izvajanje HNMP. Sklep: zavest o tem, da je HNMP skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas, pomeni, da si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, Ustava republike Slovenije, Zakon o zdravstveni dejavnosti, pravilnik o pogojih izvajanja HNMP
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2010; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (16,32 MB)

10.
Pregled sprememb Ustave Republike Slovenije : diplomsko delo
Katja Hrovat, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: ustavni sistemi, ustava, ustavne spremembe, zgodovinski pregledi, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 2615; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (247,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici