| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Res publica mixta
Mitja Sadek, 2009, magistrsko delo

Opis: Mešana ustava (res publica rnixta) je ena najpomembnejših idej v zgodovini politične misli. Mešana ustava je bila v teoriji vedno prikazovana kot oblika vladavine, ki zagotavlja največjo stopnjo stabilnosti in družbene pravičnosti ter skuša onemogočati zlorabo oblasti. Izvira iz nestanovitnih političnih razmer v grških polis klasične dobe. Tako Platon kot Aristotel sta jo razglasila za najboljšo uresničljivo državno obliko. Grški zgodovinar Polibij je v njej videl glavni vzrok za vzpon rimskega imperija. Cicero je z mešano ustavo hotel rešiti propadajočo rimsko republiko. Ta antična ideja je imela izreden vpliv na najvidnejše politične filozofe srednjega in novega veka. Iz nje neposredno izhaja tudi paradigma o delitvi oblasti, ki predstavlja temelj moderne predstavniške demokracije.
Ključne besede: ustavna zgodovina, antika, mešana ustava, politična filozofija, magistrska dela
Objavljeno: 03.04.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 0

2.
Strateški načrt prenosa družinskega podjetja Moja priložnost d. o. o.
Iris Pivec, 2019, diplomsko delo

Opis: S pojmom prenos podjetja označujemo prenos lastništva in upravljanja podjetja na naslednika. Za dolgoročno uspešnost podjetja pa je treba prenos načrtovati in v okviru družinske ustave pripraviti strateški načrt prenosa vodenja in lastništva podjetja. Cilj dela je bil opredeliti pomembnost navedenih družinskih dokumentov in predstaviti, kako naj podjetje k pripravi le-teh pristopi.
Ključne besede: Prenos družinskega podjetja, družinsko podjetništvo, družinska ustava, strateški načrt prenosa podjetja.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 336; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Izziv nasledstva v izbranem družinskem podjetju
Rene Geršak, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo proučili izzive in konflikte, s katerimi se spopadajo skoraj vsa družinska podjetja. Kritičen trenutek družinskih podjetij je prenos poslov na naslednjo generacijo. V osrednjem teoretičnem delu diplomskega projekta smo predstavili osnovne zakonitosti delovanja družinskih podjetij. Zanimalo nas je, kako v teoriji ločimo družinska podjetja od ostalih poslovnih subjektov. Natančneje pa smo proučili teorijo prenosa posla na naslednjo generacijo ter konflikte, ki ob tem nastajajo. V empiričnem delu smo predstavili podjetje Geršak d. o. o.. Podjetje zaradi mladosti možnih naslednikov še ni preneslo poslov na naslednjo generacijo. Z opravljenimi intervjuji z managerjem/lastnikom ter najstarejšim možnim naslednikom smo prišli do sklepa, da podjetje še ne razmišlja o možnih naslednikih, prav tako še ni določen časovni okvir za predajo poslov. Posledično podjetje ni izdelalo nobenih pisnih aktov o pravilih v družinskem podjetju oziroma »družinske ustave«. Kljub mladosti možnih naslednikov družinskega podjetja se priporoča, da k uvajanju naslednje generacije vodstvenega managementa in lastnikov podjetja lastniki pristopijo čimprej, saj le to zagotavlja ustrezen prenos ter razvoj družinskega podjetja.
Ključne besede: družinsko podjetje, nasledstvo, predaja poslov, konflikti, družinska ustava
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 350; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (681,27 KB)

4.
Človekove pravice - je splošna deklaracija o človekovih pravicah res začetek zavedanja ali iznajdevanja človekovih pravic?
Lanja Čerin, 2018, magistrsko delo

Opis: Z Ustanovno listino OZN in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948 je simbolno prišlo do uveljavitve človekovih pravic v mednarodnem pravu, konec letošnjega leta pa mineva 70 let od njenega sprejetja. V tem času je mednarodna skupnost na podlagi deklaracije razvila obširen zbor mednarodnih norm in standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V Splošni deklaraciji je varstvo človekovih pravic prvič v zgodovini poudarjeno kot globalna odgovornost vseh, univerzalnost človekovih pravic pa se je od takrat še dodatno okrepila in bila ponovljena v drugih pomembnih mednarodnih instrumentih.
Ključne besede: Človekove pravice, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, temeljne pravice, OZN, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 17.10.2018; Ogledov: 1136; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (458,62 KB)

5.
Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvoju
Živa Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek

Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 569; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (526,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ordoliberalizem
Janja Hojnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava teorijo ordoliberalizma, ki predstavlja manj znano teorijo povezovanja prava in ekonomije v enoten sistem, t. i. ekonomske ustave. Gre za liberalistično teorijo razumevanja odnosov na trgu, vendar poudarja, da se svoboda na trgu ne dosega brez posredovanja prava, saj moč vseh subjektov na trgu ni enaka in močnejši omejujejo svobodo in pravice šibkejših, kar se kaže preko monopolov, asimetrije informacij in negativnih eksternalij. Gre za teorijo avtoritativnega liberalizma v okviru katerega je pravo nujen spremljevalec trga, saj zagotavlja red na njem. Teorija ordoliberalizma je pomembna tudi za tržno integracijo EU, saj razlaga potrebo po močnih nadnacionalnih institucijah, vezanih na ekonomsko ustavo EU, ki zamenjujejo razdrobljeno državno poseganje na trg.
Ključne besede: ordoliberalizem, ekonomska ustava, notranji trg EU, ekonomska politika, Evropska unija
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (263,51 KB)

7.
Fiskalno pravilo
Romina Cerar, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.
Ključne besede: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 899; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 4544; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (221,02 KB)

9.
Pravni vidiki pojma "družinsko podjetje" (family business)
Igor Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinska podjetja, torej tista v lastništvu in upravljanju katerih nastopajo sorodstveno povezane osebe so po različnih statistikah izjemnega pomena za zagotavljanje delovnih mest in gospodarstvo nasploh. To je tudi glavni razlog zakaj jim posebno pozornost namenjajo različne usmerjevalne politike, kot npr. Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih Evropi. Kljub temu, da je pojem »družinsko podjetje« v splošnem pogosto uporabljen in obravnavan, le ta v pravni teoriji ni opredeljen, kar je predpogoj za pravno dosledno uporabo tega pojma v praksi, ter za njegovo normativno urejanje. Temeljni namen magistrskega dela je predstaviti pravne vidike pojma družinsko podjetje z namenom pravne opredelitve pojma »družinsko podjetje« in sestave preglednega nabora normativnih vsebin in relevantne sodne prakse, ki specialno (torej drugače kot to velja za druge deležnike) urejajo odnose med sorodstveno povezanimi osebami, ki nastopajo kot deležniki korporativnega upravljanja. Predmet analize je bila obravnava različnih problemskih sklopov, ki izhajajo iz delovanja sorodstveno povezanih oseb. Zaradi jasnejše predstave je analiza osredotočena na tiste vrste prenosov, ki zadevajo prenose v družbi z omejeno odgovornostjo, torej prenose poslovnega deleža, saj je ta oblika podjetniške organiziranosti v sferi delovanja malih in srednjih podjetij, med katera družinska podjetja po večini sodijo, najpogostejša. V obravnavi so izpostavljena problemska področja delovanja sorodstveno povezanih oseb, ki se na nanašajo na obvladovanje nasprotja interesov, prodajo, podaritev in dedovanje poslovnega deleža, obdavčitev prenosov poslovnih deležev med sorodstveno povezanimi osebami ipd. Glede navedenih vsebin obstaja pestra paleta normativnih aktov, ki urejajo različne vidike sorodstvenih povezav. V analizi je bilo zajetih štirinajst ključnih zakonov (Zdoh-1, ZPDZC-1, ZDDPO-1, ZDR-1, ZFPPIPP, ZTFI, ZDDD, OZ, ZGD-1, Zban-1, ZDavP-1, ZD, Zpre-1, ZZZDR) in spremljajočih podzakonskih aktov, ter sodne prakse. V zvezi s temi so v nalogi predstavljene posebnosti, ki veljajo za sorodstveno povezane osebe, predvsem pa je narejena medsebojna primerjava tega katere sorodstvene povezave posamezni zakon šteje kot relevantne. Pri pregledu v nalogi obravnavane zakonodaje je bilo ugotovljeno, da različni zakoni določajo različen krog sorodstveno povezanih oseb, ki jim odrejajo ugodnejšo ali bolj restriktivno obravnavo. Krog sorodstveno povezanih oseb, ki je v posameznem zakonu predmet obravnavane je odvisen od vsebine, ki jo ta zakon obravnava. Namen posebnega urejanja odnosov med sorodstveno povezanimi osebami je v tem, da se osebam, ki nastopajo v teh odnosih nalaga dodatne obveznosti oz. se jim podeljuje ugodnosti, ki sicer ne veljajo za nepovezane osebe. Iz opravljene analize izhaja, da je najbolj tipična sorodstvena povezava, ki je predmet obravnave v vseh preučevanih zakonih (logično) povezava med starši in otroki, ter med zakoncema (kar vključuje tudi izven zakonskega partnerja), ki predstavljajo 10,22% vseh obravnavanih povezav med sorodstveno povezanimi osebami. Na podlagi dobljenih podatkov in opravljene analize lahko glede na intenzivnost pojavljanja posameznega odnosa med sorodstveno povezanimi osebami določimo pomen tega odnosa za zakonsko urejanje. Tako ugotovimo, da bi lahko v najožji krog odnosov, ki se pojavljajo v več kot 50% vseh zakonov uvrstili odnose, ki jih ima naslovnik pravne norme do otrok, zakonca, posvojenca, zunajzakonskega partnerja, partnerja s katerim živi v registrirani istospolni skupnosti, staršev, posvojiteljev, pastorka, ter brata ali sestre. Pravno dosledno in iz funkcionalnega vidika smiselno bi torej bilo, da se kot družinska podjetja opredeljujejo tista podjetja pri katerih so v relevantnem delu lastništva (npr. po analogiji davčne zakonodaje je to 25% delež v kapitalu družbe) vključene osebe, ki so v enem od sorodstvenih odnosov, ki jih zakonodaja obravnava.
Ključne besede: družinsko podjetje, družinsko podjetništvo, dedovanje poslovnega deleža, družinski član, družina, obdavčitev prenosa poslovnega deleža, družinska ustava
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 809; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Izbrani vidiki odškodninske obveznosti države s poudarkom na kršitvah človekovih pravic
Tadej Arnuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Veljavni pravni predpisi v praksi nemalokrat dopuščajo različne razlage. Glede na trenutno uveljavljen sodni sistem odločanja, tj. možnost pritožbenega postopka, se to deloma tudi pričakuje. V praksi pa se lahko pripeti, da določena razlaga zakona pomeni čisto nasprotje z njegovim bistvom. Kadar se to pripeti v sodnem ali upravnem postopku lahko za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost države. Gre za situacijo, ko so posamezniki oškodovani zaradi dejanj ali aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na škodo, ki nastane zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za odškodninsko odgovornost države morajo biti najprej izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa tudi določene posebne predpostavke. Država je namreč specifičen subjekt javnega prava, zato zanjo veljajo posebna pravila. Še posebej velja to v primeru, kadar država ravna oblastno. Ko torej država, oz. natančneje njeni uslužbenci v sodnih, upravnih ali drugih postopkih odločajo o pravicah posameznikov. Država v teh primerih ravna oblastno oz. z močnejšo voljo, tj. »acta iure imperi«. Klasičnega odškodninskega spora, ko je država v razmerju s posameznikom enakopravna, magistrska naloga ne obsega. Država lahko odškodninsko odgovarja le, ko ravna protipravno. Pravni standard protipravnost se presoja v vsakem primeru posebej, pa vendar na splošno pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakoni, pri čemer morajo nosilci oblasti zraven zakonov, ki jih je sprejela Vlada RS upoštevati še nadnacionalne predpise, ki jo zavezujejo. Ko je Slovenija leta 2004 pristopila v Evropsko unijo se je zavezala, da bo spoštovala njen pravni red. Zato določeni pravni predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije, postanejo sestavni del prava Slovenije, ki jih morajo sodni oz. upravni uslužbenci pri svojem delu poznati in spoštovati. Slovenijo pa zavezujejo še drugi nadnacionalni predpisi. Eden izmed pomembnejših je EKČP, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1994. V njej so zapisane ključne človekove pravice, ki bi jih morali priznati čisto vsakemu posamezniku, in katere se naj omejijo samo v izjemnih primerih. Omenjena konvencija pa ni pomembna zgolj zaradi kataloga pravic, ki jih določa, ampak tudi zaradi nadzornega sistema, ki ga je vzpostavila za varstvo teh pravic. Glavno vlogo v tej zvezi ima ESČP, ki je odškodninsko odgovornost države že večkrat prepoznalo. Zakaj je to pomembno za slovenska sodišča? ESČP skrbi za enotno razlago in uporabo EKČP, njegove odločitve pa so obvezne za vsa nacionalna sodišča in vse druge organe in subjekte v državah podpisnicah. Posledično bo moralo slovensko sodišče, kadar bo odločalo o odškodninski odgovornosti države zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzeti v obzir tudi že sprejete odločitve ESČP.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost države, predpostavke za odškodninsko odgovornost, država, odškodninski spor, država kot subjekt javnega prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, ustava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (984,91 KB)

Iskanje izvedeno v 1.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici