2.
Problematika sodne poravnave s poudarkom na čezmejnem vidikuUroš Tomažič, 2016, magistrsko delo
Opis: Naloga se osredotoča na težave, ki se lahko pojavijo pri sklepanju sodnih poravnav, in na možnosti, ki jih ima upnik, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno, oziroma možnosti dolžnika, če se kasneje izkaže, da zaradi ničnosti sodna poravnava ne bi smela biti sklenjena. Poudarek naloge je na čezmejni izvršbi sodne poravnave.
V prvem delu so navedene značilnosti sklepanja sodnih poravnav, od zadev, ki so primerne za sklenitev, in razlogov, zakaj so nekatere manj primerne, do načina sklepanja in vloge, ki jo imajo pri tem vsi udeleženi (stranke, sodniki in pooblaščenci). Povzete so dileme in prevladujoča mnenja sodne teorije in prakse o pravnomočnosti sodne poravnave in o pravnih sredstvih, ki so strankam na voljo za dosego izpolnitve ali za izpodbijanje sklenjene sodne poravnave po slovenskem pravu.
Drugi del je namenjen pregledu evropskega prava na tem področju, predvsem petih uredb: Bruseljske uredbe I in Ia ter uredb o evropskem nalogu za izvršbo, evropskem plačilnem nalogu in evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Naloga se osredotoča na to, kaj uredbe določajo glede sodnih poravnav in kakšne možnosti imata upnik in dolžnik po sklenitvi sodne poravnave, če ta ni prostovoljno izpolnjena. Poglavje je namenjeno predvsem proučevanju razlik med evropskimi in slovenskimi določbami, oziroma med možnostmi, ki jih imata upnik in dolžnik v Sloveniji v primerjavi z njunimi možnostmi v isti zadevi, če se izvršba opravlja v tujini. Pomemben del poglavje je tudi primerjava uredb med seboj in razlik v njihovi ureditvi.
Zadnji del naloge je namenjen raziskovalnemu delu. Analiziral sem, ali število sklenjenih sodnih poravnav v Sloveniji narašča, iz katerih razlogov se stranke odločijo za sklenitev sodne poravnave v posameznem primeru in kako se sodnih poravnav lotevajo pooblaščenci strank in sodniki. Na podlagi ločenih vprašalnikov za stranke, pooblaščence in sodnike sem analiziral morebitne težave ali ovire pri sklepanju sodnih poravnav v praksi in predloge udeležencev, kako bi lahko ureditev izboljšali.
Ključne besede: sodna poravnava, čezmejna izvršba, Bruseljska uredba I, prenovljena Bruseljska uredba Ia, uredba 805/2004, uredba 1896/2006, uredba 861/2007, uredba 2015/2421
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2031; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,35 MB)
