1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. ZASNOVA ZELENIH POVRŠIN MESTA SEVNICABenjamin Puh, 2012, diplomsko delo Opis: Sevnica je bila z rastjo industrije deležna največjega razvoja po 2. svetovni vojni. V zadnjih desetih letih pa je doživela nekaj večjih posegov v okolje in njeno celostno podobo. Največji vpliv na spremembe je imela izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Izgradnja nasipov potrebnih za dvig vodostaja reke je nekoliko spremenila namensko rabo bližnjih površin oziroma jih je naredila nefunkcionalne. Najbolj so bile prizadete zelene površine. Diplomsko delo preučuje možnosti ureditve površin, ki so že prej bile namenjene zelenim površina ter površin, ki nudijo potencial za izvedbo kakovostnih zelenih površin in umestitve le teh v smiselno celoto. Ključne besede: urbanizem, zelene površine, Sevnica, Sava Objavljeno: 03.09.2012; Ogledov: 2076; Prenosov: 181
Celotno besedilo (4,38 MB) |
7. URBANI INTERIER ČAJNICE: OD IDEJNE ZASNOVE DO 3D VIZUALIZACIJEMateja Žnidarič, 2012, diplomsko delo Opis: Način življenja, ki ga živimo, na nas vpliva stresno, v nas povzroča nemir, neugodje in potrtost ter nam ne dopušča dovolj časa zase. Čajnica pa predstavlja prostor, ki sproža občutke umirjenosti, zadovoljstva, ugodja, udobja in spoštovanja ter predstavlja prostor, kjer si vzamemo čas zase. V diplomski nalogi smo se zato odločili za obravnavo problema urbanega interiera čajnice, ki smo ga umestili na stolpnico. Ustvarili smo prostor, v katerem lahko občutimo povezanost mesta z naravo. To smo dosegli tako, da smo upoštevali izbiro materialov in barve, v prostor vnesli dovolj naravne svetlobe in narave v obliki notranjih in zunanjih vrtov, izbrali primerno notranjo opremo, temelj vsemu pa je bil funkcionalen tloris. Tako smo ustvarili mnoge ambiente, kateri bodo na voljo ljudjem in s tem različne možnosti doživljanja pitja čaja. V diplomski nalogi so tako predstavljene idejne rešitve urbanega interiera čajnice v 3D vizualizaciji. Ključne besede: arhitektura, čaj, čajnica, urbanizem, interier, vizualizacija Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 120
Celotno besedilo (3,25 MB) |
8. FUNKCIJA IN STRUKTURA MESTASimon Karakaš, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo primarno v grobem povzema urbano teorijo, ki se je razvijala skozi čas, s poudarkom na klasifikacijah in ugotovitvah, ki jih je opisal Kevin Lynch. Dodatno je kot del lastnih raziskav vključena tudi uporaba programskega orodja NetLogo z univerze Northwestern in računalniška igra Sim City kot orodje za urbano teorijo in planiranje. Ključne besede: urbanizem, načrtovanje, mesta Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1311; Prenosov: 112
Celotno besedilo (3,84 MB) |
9. ZASNOVA KAVARNE V MESTNEM SREDIŠČUNataša Raškovič, 2013, diplomsko delo Opis: Kavarne že več stoletij oblikujejo navade in kulture mest po svetu. Žal je pri nas vedno manj pravih, mestnih kavarn, ki bi ob dobri kavi in sladici znale ponuditi tudi ambient in vzdušje.
V diplomskem delu smo se ukvarjali s tem, kako v starem mestnem jedru postaviti sodobno pravo kavarno, ki bi s svojim izgledom zaključila vogal Slovenske in Gledališke ulice. Na podlagi analize lokacije smo postavili večnamenski objekt, v njegovo pritličje pa umestili funkcionalen tloris kavarne s pravim izborom barv in materialov, ki tvorijo ambient kavarne. Izgled interierja smo na koncu predstavili še s 3D vizualizacijo. Ključne besede: vizualizacija, arhitektura, kavarna, mesto, interier, urbanizem Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1052; Prenosov: 183
Celotno besedilo (5,59 MB) |
10. URBANISTIČNI RAZVOJ ROGAŠKE SLATINETina Bratuša, 2014, diplomsko delo Opis: Zdravilišče Rogaška Slatina velja za eno izmed najlepših daleč naokoli. Eminentne goste je privabljalo že v svojih ranih začetkih in s svojimi zdravilnimi vrelci močno vplivalo tudi na hiter urbanističen razvoj naselja. Prva klasicistična urbanistična zasnova zdravilišča se prične razvijati že leta 1803, ko si vrelce prilastijo štajerski deželni stanovi z grofom Ferdinandom Attemsom na čelu. Stavbe so bile urejeno postavljene okoli glavnega vrelca na severu doline, med njimi pa se je razvil klasicistično urejen park s sprehajalnimi potmi. Na severu je kompleks prehajal v prosto naravo, na jugu pa ga je zaključil prvi Zdraviliški dom, ki je bil postavljen pravokotno na dolino in jo je tam tudi zapiral. Zaradi velikega porasta gostov je ta zdraviliška zasnova postala pretesna. Pričelo se je širjenje po dolini proti jugu, kjer so se v dve liniji razporedili zdraviliški objekti, na sredi pa je nastal velik park s sprehajalnimi potmi. Kmalu so odstranili tudi prvi Zdraviliški dom, saj je neorgansko ločeval severni in novo nastali južni del zdravilišča. Ves čas se je veliko gradilo in tudi veliko rušilo, vseskozi pa se je ohranjala dominantna vzdolžna os po parku. Zaradi novih gradenj je padel tudi eden izmed najodličnejših primerkov klasicizma pri nas, Wandelbahn. Njegovo mesto je zasedel hotel Donat, ki je bil zelo nasilno vstavljen v ta klasicističen kompleks. Bolj smotrno urbanistično rešitev je ponudil arhitekt Danilo Fürst, ki pa žal ni bila v celoti izpeljana. Ključne besede: Rogaška Slatina, urbanizem, vrelci, Zdraviliški trg, park, klasicizem. Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1429; Prenosov: 241
Celotno besedilo (11,44 MB) |