| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
Janja Antolič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami. Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Ključne besede: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 998; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (241,81 KB)

2.
Preprečevanje pranja denarja na področju plačilnih institucij
Miša Miljavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pranje denarja je zelo razširjen pojav na področju celega sveta, zato je izvajanje ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo pomembno dejanje, sploh, ko gre za finančne institucije, kar plačilne institucije so. Slednje so dolžne izvajati vse ukrepe po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma ter podzakonskih predpisih in ostalih določilih ter na ta način učinkovito upravljati s tveganji na tem področju. V diplomskem delu bomo opredelili in pojasnili pojem pranja denarja in financiranja terorizma, podrobno bomo opisali ukrepe, ki jih morajo na področju preprečevanja pranja denarja izvajati finančne institucije – še posebej plačilne institucije – ter pravne podlage za uspešno preprečevanje pranje denarja in financiranja terorizma. Prav tako bomo v pričujočem delu opisali organe, pristojne za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji. Na koncu bomo naredili primerjavo zakonskih podlag v Sloveniji, Švici in v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenije, plačilne institucije
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 379; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (690,49 KB)

3.
Pravna analiza sodobnih oblik pranja denarja in pregled sodne prakse
Klemen Kos, 2018, diplomsko delo

Opis: Pranje denarja predstavlja vedno bolj pereč problem zahodnih družb, saj močno škoduje finančnemu trgu in gospodarstvu posameznih držav. Problematika pranja denarja je močno povezana z organiziram kriminalom, ki je v veliki večini primerov povod za nezakonite posle z denarjem. Zaradi vse večje razširjenosti organiziranega kriminala in posledično pranja denarja so zahodne države začele ustanavljati pristojne državne organe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja. Na slovenskih tleh v ta namen deluje Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki opravlja naloge v sestavi Ministrstva za finance. Za uspešen boj proti kriminalu je potrebna tudi učinkovita sodna praksa, ki pa v Sloveniji vzbuja številna vprašanja. Namen diplomske naloge je bil s pomočjo zgodovinske, primerjalne in sociološke metode ugotoviti, v kakšnih oblikah se pranje denarja najpogosteje pojavlja, od katere institucije največkrat pride do prijav in ali je slovensko sodstvo uspešno pri preiskovanju in zatiranju na področju pranja denarja. Ugotovil sem, da so najpogostejše uporabljene in ponavljajoče se oblike pranja denarja pomoč fizičnih oseb pri pranju denarja, pranje denarja s pomočjo gospodarskih družb ustanovljenih v »davčnih oazah«, zamenjava bankovcev, pranje denarja preko posojil in računov družb in fizičnih oseb iz sosednjih oziroma tujih držav. Največji prijavitelj sumljivih transakcij in aktivnosti, ki vzbujajo razloge suma pranja denarja so banke, ki so glavni center finančnega trga. Na področju slovenske sodne prakse se je stanje skozi leta izboljšalo, saj imamo vedno več obsodilnih kot oprostilnih sodb, prav tako pa imamo tudi vedno več prijav, ki so vezane na preprečevanje pranja denarja.
Ključne besede: diplomske naloge, pranje denarja, organizirani kriminal, preiskovanje, Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zakoni
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (919,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici