| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme
Petar Stojkovski, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo najprej razvrstili oz. kategorizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost programske opreme, potem jih bomo opredelili in utemeljili njihov vpliv na oblikovanje in kakovost programske opreme glede na uporabljeni model kot npr. McCall, Boehm, CMM, FURPS, Dromey, ISO itd. Prav tako bomo primerjali modele življenjskega cikla in opazovali vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme. Posebno pozornost bomo posvetili agilni metodologiji. Ugotovitve te študije namreč kažejo, da so mehki faktorji zelo pomembni pri kakovosti programske opreme in jim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: mehki faktorji, trdi faktorji, kakovost, programska oprema, upravljanje, modeli kakovosti
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 238; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Razvoj sistema sledljivosti in označevanja v programu montažnih skladiščnih hal podjetja Petre d.o.o.
Jernej Jeseničnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno oblikovanja sistema označevanja izdelkov in polizdelkov z oznakami za sledljivost, ter oblikovanje sistema za zagotavljane sledljivosti. Z metodo bilateralne primerjave vnaprej določenih kriterijev za izbor ustrezne oblike zapisa oznak ter ustrezne tehnologije izdelave zapisa, ter matrikami odločanja po izbranih kriterijih vrednotenih posameznih oblik zapisa ter tehnologij izdelave zapisa, sem izbral kot najustreznejši zapis označevanje s QR oznakami, kot tehnologijo označevanja pa termični tisk nalepk ter lasersko označevanje PVC polizdelkov. Na osnovi sistema označevanja je nadaljnje oblikovan sistem sledljivosti materialov, ki povezuje interno z verižno sledljivostjo. Oblikovan sistem omogoča sledenje vgrajenim materialom od vhoda v skladišče do končnega izdelka ter obratno. Z uvedbo sistema v podjetju vplivamo tako na zaposlene, poslovne procese kot tudi na kupce same. Izognemo se nepotrebnemu administrativnemu delu, zmanjšamo možnost nastanka napak kot posledica človeškega faktorja, avtomatiziramo procese ter uvedemo nadzor nad njimi v podjetju, s čimer optimiziramo upravljanje kakovosti. Sistem omogoča tudi hitrejše, učinkovitejše po prodajne aktivnosti, ki hkrati prinašajo nižje stroške ter dvigujejo zadovoljstvo kupcev.
Ključne besede: Upravljanje kakovosti, označevanje izdelkov, sledljivost, QR kode, termično tiskanje, po prodajne aktivnosti
Objavljeno: 08.05.2020; Ogledov: 672; Prenosov: 0

3.
Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbe
Katarina Barbara Krnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Ključne besede: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 833; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
ORGANIZACIJSKI MODEL ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN KAKOVOSTI PRI OBRAVNAVI PSIHIATRIČNEGA BOLNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DELEŽNIKOV
Branko Gabrovec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se lotili raziskovanja varnosti in kakovosti obravnave psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov, posebej pa smo se osredotočili na pojav izbruha agresije in različnih oblik nasilja. Od različnih deležnikov smo v ospredje postavili zdravstveno nego, ki je med deležniki v procesu obravnave najbolj izpostavljena, še posebej med zaposlenimi v zdravstveni negi v psihiatričnih bolnišnicah, psihiatričnih domovih in CUDV. Dosedanje raziskave in disertacije na tem področju so redke, hkrati pa se večinoma »dotikajo« le medikamentoznih ukrepov. V teoretičnem delu smo predstavili različne vire in znanja o: zagotavljanju varnosti, kakovosti storitev, kakovosti v zdravstvu, zadovoljstvu uporabnikov, psihiatričnih boleznih in stanjih, nasilju psihiatričnih bolnikov in empiričnih podatkih ter regulaciji področja in njenih prednostih ter slabostih. V nadaljevanju smo predstavili predlagan organizacijski model obravnave agresije in funkcionalnega izobraževanja, ki smo ga 3 leta izvajali v določenih javnih zavodih. Za pripravo empiričnega dela smo s študenti 2. letnika magistrskega študija zdravstvene nege izvedli fokusno skupino, s katero smo želeli pridobiti večjo širino mnenj in istočasno testirati anketni vprašalnik. V empiričnem delu smo opravili raziskavo najbolj izpostavljenega profila (zdravstvena nega) v psihiatričnih bolnišnicah, domovih in CUDV. V raziskavi smo želeli ugotoviti vrsto in pogostost različnih oblik agresije, s katerimi se soočajo anketirani, ter ugotoviti uspešnost predlaganega organizacijskega modela. Skupno so na anketo odgovorile 303 osebe. Ugotovili smo, da se je v celotni populaciji z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 85,5 % anketiranih, s fizičnem nasiljem 74,9 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 55,8 % anketiranih. Pri zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah (n=203) se je z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 92,6 % anketiranih s fizičnem nasiljem 84,2 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 63,5 % anketiranih. Z raziskavo smo tudi potrdili uspešnost predlaganega organizacijskega modela.
Ključne besede: Varnost, kakovost, psihiatrični, bolnik, nasilje, agresija, zdravstvena nega, sprejem proti volji, zagotavljanje varnosti, upravljanje kakovosti
Objavljeno: 20.08.2014; Ogledov: 2416; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

5.
Upravljanje : delavnica
Lučka Lorber, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: univerza, kakovost, spremljanje kakovosti, upravljanje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1686; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

6.
MODEL IMPLEMENTACIJE DIREKTIV ZA IT V ŽIVLJENJSKEM CIKLU PROGRAMSKE OPREME
Sergej Kovač, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv direktiv za IT v življenjskem ciklu programske opreme. Kratko so predstavljeni modeli razvoja programske opreme. Podan je pregled direktiv regulatornih organov FDA in EMA, standarda ISO12207 in priporočil GAMP na področju farmacevtske industrije in njihov vpliv na življenjski cikel informacijskega sistema. Direktive FDA so najstrožje direktive, ki predpisujejo delovanje posameznih informacijskih sistemov v farmacevtskem okolju. EMA je evropski regulatorni organ, ki v večini povzema direktive FDA prilagojene evropskemu tržišču.Predstavljen je nabor konceptov in praks za razvoj in podporo IT operacij ITIL. Za konkretno podjetje je izdelana primerjava klasifikacij informacijskih sistemov po direktivah in klasifikacija po korporacijskih pravilih. Ta primerjava omogoča enostavnejše sledenje zahtevam regulatornih organov, ki so povezane z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov. Podani predlogi za izboljšave trenutno vpeljanega življenjskega cikla informacijskega sistema so neposredno povezani z izpolnjevanjem zahtev obravnavanih direktiv za IT v farmacevtski industriji.
Ključne besede: Življenjski cikel razvoja programske opreme, Regulatorni organ, FDA, EMA, Upravljanje kakovosti, Validacija IS
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2282; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, doktorska disertacija

Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 4135; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

8.
9.
Upravljanje konfiguracije kot podlaga za izboljšanje programskega procesa : magistrsko delo
Uroš Sajko, 2002, magistrsko delo

Opis: Danes uporabniki zahtevajo vedno več od programske opreme, kar postavljajo pred razvijalce programske opreme zahteve, ki jim nikakor ne bi bili kos brez dobrega upravljanja konfiguracije. V magistrskem delu smo predstavili postopke upravljanja konfiguracije in prednosti predstavljenih postopkov. Opozorili smo na probleme, pri katerih je potrebno biti pri upravljanju konfiguracije še posebej pozoren. V raziskavi smo poglobljeno iskali načine za razširitev procesov upravljanja konfiguracije z namenom, da bi zadostili kar največjemu številu predlaganih aktivnosti v standardu SEI CMMI-SE/SW. V raziskavi predlagamo razširitev orodij z vgrajevanjem atributov. Ocenili smo, da lahko z vgrajevanjem atributov v orodja za upravljanje konfiguracije v veliki meri izboljšamo programski proces.
Ključne besede: upravljanje konfiguracije, zagotavljanje kakovosti, ClearCase, SEI CMMI standard, programski procesi
Objavljeno: 17.04.2008; Ogledov: 3445; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici