SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava sotočnega in protitočnega načina delovanja uplinjevalne naprave
Matic Kreča, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Uplinjanje iz odpadkov pridobljenih goriv predstavlja sodben postopek energetske izrabe odpadkov, ki lahko poteka v različnih režimih obratovanja uplinjevalnih naprav, kar je odvisno predvsem od sestave goriva in želene sestave ter količine sintetičnega plina. Težišče naloge predstavlja analiza pogojev delovanja uplinjevalne naprave v režimu sotočnega oziroma protitočnega delovanja ter v katerem režimu obratovanja lahko pridobimo sintetični plin višje kurilne vrednosti ob nespremenljivi sestavi goriva in kateri način delovanja je s stališča regulacije naprave manj zahteven.
Ključne besede: uplinjanje, uplinjevalna naprava, sotočno, protitočno, sintetični plin, uplinjanje biomase, uplinjanje odpadkov
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1514; Prenosov: 255 
(2 glasa)
.pdf Polno besedilo (9,64 MB)

2.
EKOLOŠKI IN EKONOMSKI VIDIKI IZRABE LESNE BIOMASE Z UPLINJANJEM ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
Marko Plut, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko izkoriščanja lesen biomase za soproizvodnjo električne energije in toplote z uplinjanjem. Izdelan je osnovni pregled nekaterih postrojenj in uplinjalnih reaktorjev. Na podlagi sistema slovenskega informacijskega sistema za lesno biomaso je narejena analiza potencialov lesne biomase, iz katere je bilo izbrano naselje, kjer naj bi postrojenje obratovalo. Proizvodni modul je v ponudbi podjetja EcoVent d.o.o., ki je podalo tudi vse tehnične podatke ter okvirne cene postroja. Na podlagi meteoroloških letopisov (Novo mesto) je izdelan urejen urni diagram toplotne moči, iz katerega je bilo ocenjeno letno število obratovalnih ur naprave in dimenzioniranje postrojenja. Ekonomski preračun je pokazal, da naprava obratuje s pozitivnim poslovnim rezultatom.
Ključne besede: uplinjanje lesne biomase, uplinjalni reaktorji s stabilno plastjo in z lebdečo plastjo, sistem WISDOM, soproizvodnji sistem Turbec, daljinsko ogrevanje, urejen urni diagram toplote, ekonomika kogeneracijske naprave.
Objavljeno: 21.10.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 414
.pdf Polno besedilo (3,43 MB)

3.
KOGENERACIJSKI SISTEM NA LESNO BIOMASO
Predrag Radonjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Lesna biomasa se, kot obnovljivi vir energije, vedno bolj izkorišča v energetske namene. V diplomski nalogi smo razložili princip delovanja kogeneracijskega sistema, ki temelji na redukcijskem uplinjanju lesne biomase. Podane so primerjave uplinjevalcev lesne biomase, poudarek pa je na sotočnem uplinjanju, ki je uporabljen v obravnavanem kogeneracijskem sistemu, kateri predstavlja osnovo za preračune. V nadaljevanju smo preračunali izkoristke kogeneracijskega sistema, ter določili toplotne izmenjevalce. Predstavitev tehnologije in izračuni izkoristkov podajajo osnovo za razumevanje delovanja kogeneracijskega sistema, kakor tudi smiselnost investicije v kogeneracijski sistem na lesno biomaso.
Ključne besede: Kogeneracija, lesna biomasa, uplinjanje, toplotni izmenjevalci
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2329; Prenosov: 396
.pdf Polno besedilo (1,90 MB)

4.
SIMULACIJA ODSTRANJEVANJA H 2 S IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Karmen Veber, 2011, diplomsko delo

Opis: Čista in alternativna energija postajata vedno bolj pomembni v nadaljnem gospodarskem razvoju. Različne tehnologije in raziskave na področju proizvodnje in čiščenja sinteznega plina imajo velik potencial v koriščenju več čistih goriv, povečanju izkoristka uporabljene energije ter zmanjšanju onesnaževanja okolja. Raziskava, ki je predmet diplomske naloge vključuje teoretične osnove različnih načinov odstranjevanja H2S iz sinteznega plina, simulacijo odstranjevanja H2S iz sinteznega plina, ter nakazuje možnosti nadaljne uporabe H2S za proizvodnjo elementarnega žvepla ali žveplove kisline. Z izbranim tehnološkim procesom čiščenja sinteznega plina, je dosežena 0,04 ppm vsebnost H2S.
Ključne besede: Procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, žveplova kislina
Objavljeno: 05.10.2011; Ogledov: 1863; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

5.
Ravnotežni model uplinjanja odpadkov
Beno Arbiter, 2011, magistrsko delo

Opis: Ena izmed možnosti za energijsko izrabo odpadkov je uporaba v procesih uplinjanja, katerih glavni produkt je sintezni plin. Na osnovi napovedane sestave in kvalitete sinteznega plina je mogoče presojati primernosti odpadkov za uporabo v procesu uplinjanja (zadržana kurilnost, potrebno podporno gorivo), pripravljati na osnovi odpadkov alternativno gorivo za proces, ocenjevati primerne procesne pogoje. Zaradi raznovrstnosti in nestalnosti sestave odpadkov se soočimo s pomanjkanjem ustreznih eksperimentalnih rezultatov uplinjanja. Pokaže se potreba po modelu za napoved sestave sinteznega plina v odvisnosti od sestave odpadkov in procesnih pogojev ter v uporabniku prijazni aplikaciji. V delu je predstavljen razvoj modela za določanje kvaltete iz odpadkov pridobljenega sinteznega plina. Predstavljeni so bili objavljeni modeli za uplinjanje podobnih goriv. Predstavljene so bile zakonske omejitve za uporabo tehnologije uplinjanja na odpadkih. Za napoved kvalitete iz odpadkov pridobljenega sinteznega plina je bil izbran stehiometrijski ravnotežni model uplinjanja. Primerjana sta bila dva modela za opis termodinamičnih lastnosti idealnih plinov. Zaradi boljše stabilnosti je bil izbran model s polinomskim opisom. Iskanje rešitev matematično formuliranega modela je temeljilo na numeričnih metodah. Zaradi boljše konvergentnosti je bila za reševanje sistema nelinearnih enačb izbrana Newton-Raphsonova metoda. Razvita je bila samostojna računalniška aplikacija modela. Rezultati modela so bili primerjani z objavljenimi rezultati na primeru trdnih komunlanih odpadkov in odpadnih blat iz čiščenja komunalnih odpadnih vod. Z modelom napovedani rezultati so se izkazali za dovolj uporabne za namen za katerega je bil model razvit.
Ključne besede: odpadki, uplinjanje, ravnotežni model
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1635; Prenosov: 190
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

6.
SIMULACIJA PROIZVODNJE METANA IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Andreja Čas, 2012, diplomsko delo

Opis: V svetu se uporablja tehnologija uplinjanja premoga za pridobivanje sinteznega plina, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kemikalij, energentov in električne energije. Zaradi visokih cen nafte in zemeljskega plina postaja ekonomsko upravičena proizvodnja metana z uplinjanjem premoga kot alternativno gorivo zemeljskemu plinu. Pri uplinjanju premoga nastaja sintezni plin, ki je v glavnem sestavljen iz ogljikovega monoksida in vodika. Ker sestava sinteznega plina ni primerna za direktno sintezo metana je pred tem potrebno še izvesti reakcijo sinteznega plina z vodo (water gas shift reaction), kjer se ogljikov monoksid z uporabo vodne pare in prisotnosti katalizatorja pretvori v vodik in ogljikov dioksid. Po čiščenju se plinska mešanica vodi v reaktor za metanizacijo v prisotnosti katalizatorja, kjer se proizvaja metan, ki se v nadaljni rabi imenuje sintetični zemeljski plin (SNG) Diplomska naloga vključuje simulacijo vodno-plinske pretvorbe sinteznega plina, izbiro absorbenta metanola za odstranitev CO2 iz sinteznega plina ter simulacijo metanizacije, za pridobivanje sintetičnega zemeljskega plina s programom Aspen Plus® 2006.5.
Ključne besede: procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, absorpcija CO2, vodno-plinska reakcija (WGS), metanizacija, simulacija – program Aspen
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2327; Prenosov: 241
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

7.
Čiščenje plinov pri uplinjanju trdnih goriv v krožeči lebdeči plasti
Tjaša Bosio, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu kot osrednji problem obravnavamo fazo čiščenja sinteznega in izpustnega plina, pridobljenega pri uplinjanju trdnih goriv v lebdeči plasti s kroženjem. S pomočjo meritev pridobljenih na pilotni napravi za uplinjanje biomase v lebdeči krožeči plasti (»FICFB – Fast Internal Circulating Fluidized Bed«) podjetja Bosio d.o.o. v Celju ter podatkov pridobljenih iz podobnih naprav, smo po pregledu možnosti čiščenja plinov in glede na zahtevano kvaliteto, podali predloge za čiščenje sinteznega in izpustnih plinov.
Ključne besede: čiščenje plinov, uplinjanje biomase, lebdeča plast s kroženjem, FICFB, sintezni plin, emisije
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 722; Prenosov: 167
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

8.
Procesiranje stranskih produktov iz proizvodnje biodizla
Boris Kramberger, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji smo iz proizvodnje biodizla preučevali eno izmed več moţnosti procesiranja stranskega produkta glicerola. Dobljeni glicerol smo najprej uplinjali v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju nad kritično točko vode. Uplinjanje smo izvedli pri treh različnih temperaturah. Reakcije so bile nekatalizirane in katalizirane z dvema katalizatorjema. Z dobljenimi produkti smo najprej določili masne bilance, nato pa smo primerjali odvisnost sestave produktov in stopnjo uplinjanja od temperature in zadrţevalnega časa. Med uplinjanjem se nam je na stene katalizatorja odlagal ogljik. Tega smo poskušali odstraniti iz sistema z vodno paro. Rezultati so pokazali, da bi lahko bil to eden izmed dokaj enostavnih in ekonomičnih načinov odstranjevanja naloţenega ogljika iz sistema. Drugi del disertacije obsega fazno ravnoteţje produktov uplinjanja. S temi podatki lahko načrtujemo proces separacije. Ugotavljali smo vpliv parametrov na nadaljnjo sestavo plinske mešanice, ki jo lahko nato uporabimo v procesih sinteze. Prav tako smo preučili še fazno ravnoteţje pri visokih temepraturah in tlakih za binarni sistem ogljikov monoksid/voda in ga modelirali z Van der Waalsovo enačbo. V tretjem delu smo produkte uplinjanja ţeleli primerno procesirati, da bi pridobili edukte za nadaljnje procese. Plinsko mešanico, ki jo sestavljajo štirje plini, ţelimo uporabiti v procesu sinteze. Za to potrebujemo sintezni plin, ki je mešanica ogljikovega monoksida in vodika. Ostala plina, metan in ogljikov dioksid, lahko s procesom suhega reforminga metana presnujemo v sintezni plin. Preučevali smo moţnost tovrstne nadgradnje tako, da smo izvajali reakcije pri povišanih tlakih in temperaturah brez katalizatorja in s štirimi katalizatorji. Prav tako smo analizirali sestavo plinskih produktov in preučevali, katere reakcije še simultano tečejo v našem procesu.
Ključne besede: superkritični fluid, uplinjanje v superkritični vodi, glicerol, fazno ravnoteţje, visok tlak, visoka temperatura, suhi reforming metana, korelacija podatkov
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 869; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo (3,07 MB)

9.
UPORABA KOGENERACIJSKEGA SISTEMA NA LESNI PLIN NA KMETIJI
Jernej Bobanec, 2014, diplomsko delo

Opis: Uporaba biomase za proizvodnjo lesnega plina, ki služi kot gorivo, je star način izrabe energije, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe mobilnosti. Sistemi so v tem času zelo napredovali tako v velikosti kot stabilnosti in prilagodljivosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili na sisteme za pridobivanje lesnega plina iz lesnih sekancev in njegovo uporabo v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Raziskali smo mikro-kogeneracijski sistem električne nazivne moči 28 kW, izračunali višino investicije in višino subvencij za 3500 in 5500 obratovalnih ur ter ga poskušali umestiti na povprečno veliko kmetijo. Iz podatkov, dobljenih za referenčno kmetijo, je razvidno, da kmetija za ogrevanje potrebuje le 600 ur na leto oziroma 21.000 kWh. Odvzem oziroma potreba po toploti je premajhna, da bi se integracija naprave SPTE v tej obliki za kmetijo splačala. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investicijski stroški morali biti za 50 % nižji, da bi sploh lahko prejemali državno podporo, kajti zgornja meja referenčnih stroškov za vključitev v subvencionirano mrežo je 385 EUR/MWh.
Ključne besede: kogeneracijski sistem, SPTE, lesna biomasa, uplinjanje, subvencije
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 816; Prenosov: 199
.pdf Polno besedilo (1,21 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI INVESTICIJE V INTEGRIRANO UPLINJANJE LESNE BIOMASE V LEBDEČEM SLOJU
Gregor Žmak, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je investicija integriranega uplinjanja lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. Osrednja metoda za oceno je analiza stroškov in koristi oziroma CBA analiza. V magistrskem delu je predstavljena inovativna tehnologija obnovljive energije uplinjanja biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije. Ocenjevali smo: (NSV) neto sedanjo vrednost, (ISD) interno stopnjo donosnosti, (RNSV) relativno neto sedanjo vrednost, (P) obdobje povračila investicije, (DP) diskontirano dobo povračila investicije in (SD) donosnost investicije. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije, ob predpostavki investicijskega cikla 15-ih let in 7 % ter 5,5 % diskontni stopnji kaže, da je investicija finančno upravičena. Znesek NSV je v obeh primerih pozitiven, to pomeni, da je investicija v integrirano uplinjanje lesne biomase v lebdečem sloju finančno upravičena. NSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 1.929.968 € višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. ISD v obeh primerih presega diskontno stopnjo. ISD pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,96 % višja kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Kazalnik RNSV pri 5,5 % diskontni stopnji je za 0,20 višji kot pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Doba povračila investicije (P) je 6,09 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 6,36 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Diskontirana doba povračila investicije (DP) je 7,08 let pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo in 7,83 let pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. SD pri investiciji s 5,5 % diskontno stopnjo znaša 11,40 % in 11,02 % pri investiciji s 7 % diskontno stopnjo. Analiza občutljivosti je pokazala, da je projekt zelo občutljiv na višino diskontne stopnje in spremembo oziroma povišanje stroškov poslovanja ob hkratnem zmanjšanju prihodkov od prodaje (scenarij 5). Enako velja za scenarij 6, ki pri 5,5 odstotni diskontni stopnji še prenese povečanje investicijskih stroškov za 5 %, podražitev stroškov poslovanja za 5 % in hkratno zmanjšanje prihodkov od prodaje za 5 %, pri 7 % diskontni stopnji pa investicija ni več finančno upravičena. Projekt je neupravičen tudi v primeru, da se za 20 % zmanjšajo prihodki od prodaje (scenarij 1) ali da se za več kot 25 % podražijo stroški poslovanja (scenarij 2).
Ključne besede: CBA, NSV, ISD, integrirano uplinjanje, analiza občutljivosti
Objavljeno: 29.06.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 54
.pdf Polno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici