1. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, katalog Opis: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ključne besede: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 645; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (58,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Avguštin Stegenšek (1875–1920) : ob stoletnici smrti2020, katalog Opis: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 0 |
3. Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v MariboruTeja Per, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi.
Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Ključne besede: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 955; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. Analiza odnosov z javnostmi v Univerzitetni knjižnici MariborRosvita Kocbek Pavalec, 2018, diplomsko delo Opis: Učinkovit način komuniciranja je danes ključnega pomena pri uveljavljanju, prepoznavanju in vrednotenju dobrih knjižničnih storitev. Pomembnosti odnosov z javnostmi se zavedajo tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor. V obravnavani knjižnici so odnosi z javnostmi zasnovani v strategiji, pa vendar jih je treba načrtovati in jih jasno opredeliti v internih aktih knjižnice. Prav tako je smiselno posebej opredeliti notranje javnosti, ki so zelo pomembne za organizacijo, in tudi te vključiti v strategijo. Knjižnica mora preiti iz javnoinformacijskega modela k dvosmernemu simetričnemu modelu, ki temelji na raziskavah in skrbi za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Cilji odnosov z javnostmi v knjižnici bodo tako usmerjeni. V prihodnje bo lahko ugotoviti, ali so bili uspešni. V delu diplomskega projekta smo vseskozi spoznavali, da so odnosi z javnostmi ciljna dejavnost, ki zahteva celovit pristop obravnavanja. Je dinamičen proces, ki ga oblikuje vsebina in namen.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, visokošolske knjižnice, Univerzitetna knjižnica Maribor, marketinško komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 10.12.2018; Ogledov: 1315; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. |
6. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2010/2011 : študijsko leto 2010/2011Dunja Legat, Branka Kerec, Sandra Kurnik Zupanič, Bojan Oštir, Breda Brezovšek, Boža Janžekovič, Bernarda Korez, Kornelija Sorger, Vlasta Stavbar, Kristina Šrot, 2012, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: samoevalvacija
visokošolsko knjižničarstvo
Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno v DKUM: 07.08.2015; Ogledov: 2600; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,47 MB) |
7. PREUREJANJE MESTA: MEDIATEKA MARIBORInes Štefanec, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo rešuje problem zapolnjevanja nezazidnih stavbnih površin v ožjem središču mesta s ciljem reševanja programske pestrosti in ambientalne kakovosti. Z analizo širšega mestnega prostora pokaže kvalitete mesta, izpostavi značilne prostorske vzorce in ponudi izhodišča za preurejanje mestnih nezazidnih površin. Preurejanje mestne cone je prikazano na primeru lokacije ob Gospejni ulici v Mariboru. Mediateka je umeščena v severni konec »kulturne osi« (Strategija prostorskega razvoja UM, 2013, Uroš Lobnik). Mediateka se programsko navezuje na obstoječo Univerzitetno knjižnico Maribor v neposredni bližini, v programskem smislu pa ponuja dodatne površine, kjer naj bi se srečevali študentje filma, glasbe, umetnosti, zgodovine, književnosti, arhitekture … Oblikovno/ funkcionalna zasnova hiše daje območju prepoznavno identiteto, navdih črpa iz obstoječe grajene strukture in zgodovinskih značilnosti gradnje že porušenih objektov lokacije. Nova hiša formira zunanje javne in poljavne površine, območje ohranja prehodno. Ohrani se vizualna in fizična povezava Gospejne ulice in stranskih poti. Novi prostori so dvignili kakovost mesta, mestnega središča ter so vzor podobnim sivim conam.
Ključne besede: Maribor, preurejanje mesta, Gospejna ulica, Slovenska ulica, Univerzitetna os, Mediateka
Objavljeno v DKUM: 17.03.2014; Ogledov: 1579; Prenosov: 430
Celotno besedilo (92,37 MB) |
8. MODEL PRENOVE PROCESA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBORRenata Močnik, 2010, magistrsko delo/naloga Opis: Osnovni namen raziskovalne naloge je bil analizirati čas, ki se porabi za pridobivanje knjižničnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor.
V ta namen smo celoten proces pridobivanja knjižničnega gradiva razdelili na dva podprocesa. Prvi del predstavlja nakup gradiva in z njim povezane aktivnosti (od trenutka, ko je podan predlog za nakup gradiva, do takrat, ko je gradivo v knjižnici), drugi del pa obdelavo gradiva (od trenutka, ko je gradivo že v knjižnici, do takrat, ko je na knjižni polici in na voljo za izposojo). Oba združena procesa smo imenovali nabava gradiva ali nabavni proces.
Nakup in obdelavo smo še podrobneje razdelili in smiselno združili v faze, kar nam je omogočilo odčitavanje časov med posameznimi fazami v procesu. Na osnovi odčitavanj podatkov iz modula COBISS3/Nabava in COBISS2 smo izračunali trajanje posameznih faz. S seštevkom smo prišli do skupnega časa, ki je potreben, da želeno gradivo pride na knjižno polico. Za vsak mesec posebej smo izračunali povprečno vrednost posameznih faz in na osnovi le-teh še letno povprečje.
Z raziskavo smo potrdili domnevo, da nabavni proces predolgo traja. Z izračunom trajanja posameznih faz procesa smo ugotovili, da gradivo najbolj dolgo čaka na opisno katalogizacijo, povprečno kar 53 dni.
Na vsebinsko obdelavo čaka gradivo povprečno 45 dni. Od predloga do naročila mine povprečno 10 dni, od naročila do prejema pa povprečno 26 dni.
Na osnovi teh ugotovitev smo zasnovali nov model procesa pridobivanja knjižničnega gradiva z nakupom.
Z novim modelom smo skrajšali posamezne faze procesa in skupni čas procesa skrajšali za povprečno 45 dni, s čimer smo dosegli 37% prihranek časa.
Ključne besede: visokošolske knjižnice, kakovost, samoevalvacija, Univerzitetna knjižnica Maribor, nabava, model nabave, merjenje, akcesija, izgradnja knjižničnih zbirk, obdelava, organizacija, model
Objavljeno v DKUM: 26.11.2010; Ogledov: 3007; Prenosov: 258
Celotno besedilo (2,40 MB) |
9. |
