| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
V iskanju črk
katalog

Ključne besede: Razstavni katalogi Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 4363; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (65,90 KB)

2.
MODEL PRENOVE PROCESA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR
Renata Močnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni namen raziskovalne naloge je bil analizirati čas, ki se porabi za pridobivanje knjižničnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor. V ta namen smo celoten proces pridobivanja knjižničnega gradiva razdelili na dva podprocesa. Prvi del predstavlja nakup gradiva in z njim povezane aktivnosti (od trenutka, ko je podan predlog za nakup gradiva, do takrat, ko je gradivo v knjižnici), drugi del pa obdelavo gradiva (od trenutka, ko je gradivo že v knjižnici, do takrat, ko je na knjižni polici in na voljo za izposojo). Oba združena procesa smo imenovali nabava gradiva ali nabavni proces. Nakup in obdelavo smo še podrobneje razdelili in smiselno združili v faze, kar nam je omogočilo odčitavanje časov med posameznimi fazami v procesu. Na osnovi odčitavanj podatkov iz modula COBISS3/Nabava in COBISS2 smo izračunali trajanje posameznih faz. S seštevkom smo prišli do skupnega časa, ki je potreben, da želeno gradivo pride na knjižno polico. Za vsak mesec posebej smo izračunali povprečno vrednost posameznih faz in na osnovi le-teh še letno povprečje. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da nabavni proces predolgo traja. Z izračunom trajanja posameznih faz procesa smo ugotovili, da gradivo najbolj dolgo čaka na opisno katalogizacijo, povprečno kar 53 dni. Na vsebinsko obdelavo čaka gradivo povprečno 45 dni. Od predloga do naročila mine povprečno 10 dni, od naročila do prejema pa povprečno 26 dni. Na osnovi teh ugotovitev smo zasnovali nov model procesa pridobivanja knjižničnega gradiva z nakupom. Z novim modelom smo skrajšali posamezne faze procesa in skupni čas procesa skrajšali za povprečno 45 dni, s čimer smo dosegli 37% prihranek časa.
Ključne besede: visokošolske knjižnice, kakovost, samoevalvacija, Univerzitetna knjižnica Maribor, nabava, model nabave, merjenje, akcesija, izgradnja knjižničnih zbirk, obdelava, organizacija, model
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2337; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
4.
Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2011/2012
Dunja Legat, Branka Kerec, Gabrijela Kolbič, Nina Lončar, Vlasta Stavbar, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: samoevalvacija visokošolsko knjižničarstvo Univerzitetna knjižnica Maribor
Ključne besede: Samoevalvacija; Visokošolsko knjižničarstvo; Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 07.08.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
PREUREJANJE MESTA: MEDIATEKA MARIBOR
Ines Štefanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo rešuje problem zapolnjevanja nezazidnih stavbnih površin v ožjem središču mesta s ciljem reševanja programske pestrosti in ambientalne kakovosti. Z analizo širšega mestnega prostora pokaže kvalitete mesta, izpostavi značilne prostorske vzorce in ponudi izhodišča za preurejanje mestnih nezazidnih površin. Preurejanje mestne cone je prikazano na primeru lokacije ob Gospejni ulici v Mariboru. Mediateka je umeščena v severni konec »kulturne osi« (Strategija prostorskega razvoja UM, 2013, Uroš Lobnik). Mediateka se programsko navezuje na obstoječo Univerzitetno knjižnico Maribor v neposredni bližini, v programskem smislu pa ponuja dodatne površine, kjer naj bi se srečevali študentje filma, glasbe, umetnosti, zgodovine, književnosti, arhitekture … Oblikovno/ funkcionalna zasnova hiše daje območju prepoznavno identiteto, navdih črpa iz obstoječe grajene strukture in zgodovinskih značilnosti gradnje že porušenih objektov lokacije. Nova hiša formira zunanje javne in poljavne površine, območje ohranja prehodno. Ohrani se vizualna in fizična povezava Gospejne ulice in stranskih poti. Novi prostori so dvignili kakovost mesta, mestnega središča ter so vzor podobnim sivim conam.
Ključne besede: Maribor, preurejanje mesta, Gospejna ulica, Slovenska ulica, Univerzitetna os, Mediateka
Objavljeno: 17.03.2014; Ogledov: 1057; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (92,37 MB)

6.
Analiza odnosov z javnostmi v Univerzitetni knjižnici Maribor
Rosvita Kocbek Pavalec, 2018, diplomsko delo

Opis: Učinkovit način komuniciranja je danes ključnega pomena pri uveljavljanju, prepoznavanju in vrednotenju dobrih knjižničnih storitev. Pomembnosti odnosov z javnostmi se zavedajo tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor. V obravnavani knjižnici so odnosi z javnostmi zasnovani v strategiji, pa vendar jih je treba načrtovati in jih jasno opredeliti v internih aktih knjižnice. Prav tako je smiselno posebej opredeliti notranje javnosti, ki so zelo pomembne za organizacijo, in tudi te vključiti v strategijo. Knjižnica mora preiti iz javnoinformacijskega modela k dvosmernemu simetričnemu modelu, ki temelji na raziskavah in skrbi za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Cilji odnosov z javnostmi v knjižnici bodo tako usmerjeni. V prihodnje bo lahko ugotoviti, ali so bili uspešni. V delu diplomskega projekta smo vseskozi spoznavali, da so odnosi z javnostmi ciljna dejavnost, ki zahteva celovit pristop obravnavanja. Je dinamičen proces, ki ga oblikuje vsebina in namen.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, visokošolske knjižnice, Univerzitetna knjižnica Maribor, marketinško komuniciranje
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 414; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v Mariboru
Teja Per, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi. Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Ključne besede: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 71; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici