| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK KOT SISTEMSKA REŠITEV RAZMER NA TRGU DELA
Sebastijan Lukovnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu smo priča mnogim tehnološkim, gospodarskim, ekološkim in demografskim spremembam. Vse od nastanka moderne države pa do danes se je razvijal tudi kapitalistični sistem proizvodnje, se znova in znova racionaliziral ter z uvajanjem tehnoloških novosti vplival na trg dela in v veliki meri tudi na vsakdanje življenje ljudi in družbe. Situacija ob gospodarski krizi nam je razkrila, da v bistvu ne gre zgolj za finančno krizo, temveč za mnogo širšo in resnejšo krizo kapitalizma, ki bo zahtevala širše spremembe sistema ter ponovni premislek o vrednotah sveta. Zdi se, da (socialna) država nekako ne zna (ali ne zmore) ponuditi neke dolgoročne rešitve, zato prihaja v družbi do nenehnih sprememb in s tem povezanih tveganj, zato nemški sociolog Ulrich Beck tako družbo označi za "družbo tveganja". Učinkovitost zdajšnjih družbenih in ekonomskih sistemov se tako v času globalne in tudi lokalne krize vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Ob premislekih za sprejemljivejši družbeni sistem se skozi različne pobude in predloge pojavlja ideja univerzalnega temeljnega dohodka (krajše: UTD), ki se prikazuje kot ena izmed možnih rešitev za nov, pravičnejši in predvsem učinkovitejši (re)distributivni model. Ta je nujno potreben za reorganizacijo socialne države na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Predlog za uvedbo UTD-ja je možen izhod iz strukturne brezposelnosti, ponuja enotno (materialno) izhodišče vsem prejemnikom in je možen model za zmanjševanje revščine, poleg tega pa posamezniku omogoča možnost uresničitve lastnega potenciala in s tem boljše družbe.
Ključne besede: kapitalizem, trg dela, kriza družbenega sistema, "družba tveganja", univerzalni temeljni dohodek
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 970; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
3.
UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK
Luka Fajfar, 2013, diplomsko delo

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to ali zaposlen ali nezaposlen. UTD bi pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, aktivneje bi se soočil z revščino in njeno problematiko ter pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti z različnimi ukrepi kot je na primer spodbujanje podjetništva in fleksibilnejša delovna mesta. UTD predstavlja enostavnejše vodenje izplačil ter s tem nižje stroške predvsem na račun manj birokracije. Ob teh novostih, je UTD velikokrat tema polemik, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Ti menijo, da UTD krši načelo vzajemnosti, torej, da dohodek prejemajo tudi tisti, ki družbi ne prispevajo ničesar in se koristijo na račun države. V tem diplomskem seminarju smo dokazali smotrnost uvedbe sistema UTD, kajti rezultati so pokazali, da le ta prinaša proračunski prihranek, hkrati pa povečuje socialno okolje in osebno rast posameznika.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, pravičnost, revščina, načelo vzajemnosti, trg dela, socialna politika
Objavljeno: 29.10.2013; Ogledov: 2844; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (421,60 KB)

4.
KONCEPT UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA V TRŽNEM GOSPODARSTVU
Leon Ritovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) predstavlja prenovo socialne države. Vsem upravičencem nepogojno prinaša materialno osnovo za življenje. UTD je pomemben člen pri prilagoditvi na različne spremembe, ki jih prinaša informacijska družba. UTD bi poenostavil obstoječ sistem socialne države. V okviru argumentacije UTD je bil naš namen razčistiti določena vprašanja, ki jih poraja tržno gospodarstvo. Prvo večje vprašanje je samoumevna gospodarska rast. Ta povzroča nepopravljive družbene in ekološke posledice, zato je nujno preoblikovanje obstoječega ekonomskega razvoja. Naslednje vprašanje je analiza pojma dela, pri kateri smo ugotovili, da delo ni enopomenska beseda. Podobno je s pojmom brezdelja, ki ga ne moremo stereotipno označiti kot družbeno škodljivega. Nakazali smo različne trende, ki vplivajo na brezposelnost. UTD ljudi ne stigmatizira in nanje ne vrši psihičnega pritiska, s tem pa ugodno vpliva na njihov razvoj in ustvarjalnost. Po drugi strani pa se pojavlja nevarnost, da bi UTD povzročil neaktivnost ljudi, izogibanje družbeno koristnemu delu in marginalizacijo ranljivih družbenih skupin. Upoštevajoč izračune za Slovenijo se lahko sklepa, da je UTD v tej državi za leto 2008 finančno izvedljiv. Glede na ekonomsko razvitost in statistične podatke bi Slovenija lahko postala ena prvih držav, ki bi uvedla UTD za vse prebivalce. Sistem UTD v Sloveniji je po omenjenem izračunu od sedanjega sistema javnofinančno ugodnejši.
Ključne besede: tržno gospodarstvo, univerzalni temeljni dohodek, gospodarska rast, okolje, delo, odgovornost, brezdelje, brezposelnost, neenakost, revščina, UTD v Sloveniji
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1441; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (491,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici