1. Vloga tehnologije v procesu cenitve premoženja v zavarovalništvuMatija Fekonja, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv digitalnih tehnologij na proces cenitve premoženja v zavarovalništvu. V ospredju raziskave je razumevanje, kako sodobna orodja, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, internet stvari, veriženje blokov in daljinsko zaznavanje, spreminjajo tradicionalne pristope k ocenjevanju škode in vrednosti premoženja. Analiza primera izbrane slovenske zavarovalnice je pokazala, da digitalizacija bistveno prispeva k večji natančnosti, učinkovitosti in preglednosti cenitev ter k zmanjšanju stroškov in časa obdelave škodnih primerov. Digitalna orodja omogočajo centralizirano obdelavo podatkov, avtomatizirano preverjanje skladnosti ter boljšo uporabniško izkušnjo zavarovancev. Hkrati digitalizacija prinaša izzive, povezane z varstvom podatkov, integracijo sistemov in etično uporabo tehnologij. Ugotovitve kažejo, da je uspešna digitalna preobrazba odvisna predvsem od pripravljenosti zaposlenih, razvoja digitalnih kompetenc in vzpostavitve zaupanja med človekom in tehnologijo. Delo se zaključi z ugotovitvijo, da digitalizacija ni le tehnična inovacija, temveč temeljna sprememba paradigme v zavarovalništvu, ki povezuje strokovno znanje, tehnologijo in človeka v sodoben, podatkovno voden sistem cenitev.
Ključne besede: digitalizacija, zavarovalništvo, cenitev premoženja, umetna inteligenca, internet stvari, veriženje blokov.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Doktrina o spremenjenih okoliščinah in izzivi prilagodljivosti pametnih pogodbKlemen Drnovšek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Skokovit tehnološki razvoj v zadnjih treh desetletjih ni bistveno vplival le na naše vsakdanje življenje, temveč tudi na področje pogodbenega prava. Prava revolucija se je napovedovala v času, ko je širšo prepoznavnost dosegla tehnologija veriženja podatkovnih blokov, ki med drugim omogoča tudi sklepanje pametnih pogodb. V zadnjem času pa je osrednja tema strokovnih in znanstvenih razprav postala umetna inteligenca, ki omogoča, da stroji in naprave posnemajo človeško inteligenco na način, da razmišljajo, se učijo, samostojno odločajo in rešujejo praktične in pravne probleme. Avtor analizira trende sodobne pravne teorije in sodne prakse v evropskih državah glede vprašanja sodne prilagodljivosti pogodbe ob spremenjenih okoliščinah ter preučuje možnost vključitve umetne inteligence v pametne pogodbe. Namen analize je oceniti potencial umetne inteligence za povečanje uporabne vrednosti pametnih pogodb v luči njihove samostojne prilagodljivosti spremenjenim okoliščinam.
Ključne besede: spremenjene okoliščine, pametna pogodba, umetna inteligenca, prilagodljivost pogodbe, sprememba pogodbe, inteligentna pogodba, blockchain inteligenca
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (590,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izbrani vidiki uporabe umetne inteligence v sodnih postopkihMatej Makoter Rožmarin, Denis Baghrizabehi, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje obravnava možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v sodnih postopkih. Uporaba sistemov umetne inteligence prinaša prednosti, predvsem glede na načelo ekonomičnosti postopkov. Po drugi strani uporabo takšnih sistemov spremljajo pomanjkljivosti in slabosti, ki se odražajo predvsem kot ovire pri doslednem zagotavljanju načela enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva. Avtorja obravnavata omenjene slabosti in pomanjkljivosti, pri čemer se ne omejujeta zgolj na obstoječe sisteme umetne inteligence v sodnih postopkih, ampak poskušata oblikovati splošne zaključke, ki temeljijo na omejitvah, ki izhajajo iz same zasnove tehnologije velikih jezikovnih modelov. Pravna analiza problema upošteva nacionalni in mednarodni (pravo EU in EKČP) pravni okvir relevantnih načel. Poglavje vključuje razpravo o obstoju pravice do človeškega sodnika, ki na načelni ravni izključuje uporabo sistemov umetne inteligence v svojstvu odločevalca.
Ključne besede: umetna inteligenca, klepetalni robot, pravica do enakega varstva pravic, načelo kontradiktornosti, logično-izkustvena presoja, pravica do človeškega sodnika
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (583,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pravno varstvo videzov izdelkov, ustvarjenih z umetno inteligenco ali njeno pomočjoMartina Repas, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Vpliv vse večje razširjenosti tehnologije umetne inteligence se odraža na številnih pravnih področjih, med drugim tudi na področju modelov, ki predstavljajo eno od pravic intelektualne lastnine, s katerimi se varuje videz izdelka. Umetna inteligenca je lahko v proces oblikovanja videza izdelka vključena kot orodje, lahko pa je tudi neodvisni oblikovalec videza izdelka. Kadar se uporablja zgolj kot orodje, rezultat oblikovanja nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, medtem ko tisti, ki ga umetna inteligenca samostojno razvije, nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen z umetno inteligenco. To poglavje izpostavlja pravna vprašanja glede umetne inteligence kot oblikovalca videza izdelka oziroma kot imetnika modela. Nadalje obravnava možnosti varstva tistega videza izdelka, ki je ustvarjen z umetno inteligenco ali njeno pomočjo, ter t. i. vhodne in izhodne kršitve obstoječih modelov z videzi izdelkov, ustvarjenih z umetno inteligenco ali njeno pomočjo.
Ključne besede: umetna inteligenca, model, videz izdelka, avtorska pravica, oblikovalec, avtor, kršitev, imetnik modela
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (461,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pristojnosti delavskih predstavnikov v podjetju v zvezi z uporabo sistemov umetne inteligence v delovnih razmerjihDarja Senčur Peček, Aljoša Polajžar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Avtorja obravnavata vprašanje vsebine pristojnosti delavskih predstavnikov v podjetju v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih. Pri tem se osredotočata na relevantne pravne vidike po slovenski pravni ureditvi in po pravu EU ter obravnavata obe vrsti delavskih predstavništev, ki v Sloveniji delujeta na ravni podjetja. Avtorja zaključujeta, da imajo delavski predstavniki pomembne pristojnosti v zvezi z uvajanjem/uporabo sistemov umetne inteligence v okviru delovnih razmerij. Te se nanašajo na splošno področje obveščanja in skupnega posvetovanja v okviru podjetja ter na področje varnosti in zdravja pri delu. Pri tem je sicer res, da besedilo zakonskih pristojnosti delavskih predstavnikov pojma »umetne inteligence« (algoritemskega upravljanja ipd.) ne omenja izrecno, kljub temu pa je treba uporabiti in ustrezno razlagati določena splošna (že obstoječa) pravila. Ob upoštevanju obravnavane ureditve na ravni EU avtorja predlagata določene možne zakonske izboljšave de lege ferenda.
Ključne besede: umetna inteligenca, delovno razmerje, delavski predstavniki, varstvo osebnih podatkov, varnost in zdravje pri delu, kolektivno dogovarjanje, sveti delavcev
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (508,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spremljanje gostote in hitrosti prometa z uporabo kamere na platformi RPIJure Kozole, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj sistema za spremljanje gostote in hitrosti prometa z uporabo kamere na platformi Raspberry Pi in pospeševalnika Coral TPU. Namen raziskave je zasnova cenovno dostopnega in energetsko učinkovitega sistema, ki lokalno v realnem času obdeluje videoposnetke brez zunanje infrastrukture. Sistem temelji na metodah računalniškega vida in umetne inteligence ter omogoča zaznavanje, sledenje, razvrščanje in ocenjevanje hitrosti vozil. Za zaznavanje je uporabljen prilagojen obstoječ model, za sledenje pa algoritem SORT, medtem ko se hitrost ocenjuje z analizo zaporednih slik prek več virtualnih črt brez dodatnih senzorjev. Delo prikazuje celoten proces načrtovanja, implementacije in delovanja sistema na robni napravi
Ključne besede: Računalniški vid, Umetna inteligenca, Zaznavanje vozil, Sledenje objektov, Ocena hitrosti, Robne naprave, Raspberry Pi, Coral TPU
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,33 MB) |
7. Uporabniška izkušnja in zmogljivost platform za strojno učenje: pregled in primerjavaTomaž Kramberger, 2025, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo analizirali in primerjali štiri vodilne platforme za strojno učenje: Google Vertex AI, AWS SageMaker, Azure Machine Learning in Databricks. Osredotočili smo se na njihovo zmogljivost pri treniranju modelov, avtomatizaciji procesov ter uporabniško izkušnjo. Uporabili smo tri različne tipe nalog strojnega učenja: klasifikacijo, regresijo in gručen z uporabo ustreznih javno dostopnih podatkovnih zbirk.
Testiranja smo izvedli z uporabo Jupyter zvezkov, ročno hiperparametrizacijo in funkcijami AutoML, kar nam je omogočilo primerjavo med različnimi pristopi na vsaki platformi. Na podlagi analize rezultatov ter uporabniških izkušenj smo izpostavili prednosti in slabosti vsake platforme. Ugotovili smo, da je izbira najbolj primerne platforme odvisna od ciljev, tehničnega znanja uporabnika ter specifičnih zahtev projekta.
Ključne besede: strojno učenje, platforma za strojno učenje, uporabniška izkušnja, umetna inteligenca, zmogljivost platform za strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,78 MB) |
8. Razlaga odločitev umetne inteligence v obliki pogovorov z velikimi jezikovnimi modeliJan Sernec, 2025, magistrsko delo Opis: Razlaga odločitev, sprejetih s pomočjo umetne inteligence, postaja vse pomembnejša, saj umetna inteligenca danes aktivno sodeluje v sistemih, ki se uporabljajo v kritičnih področjih, kot so medicina, energetika, bančništvo. Take odločitve imajo pomemben vpliv na naše življenje, zato je ključnega pomena, da so uporabnikom razumljive in transparentne. Čeprav so statične razlage kot na primer, SHAP in LIME, v praksi še vedno najpogosteje uporabljene, se pogosto izkaže, da ne naslovijo vseh vprašanj in dvomov uporabnikov. Zaradi tega postajajo vse bolj relevantne interaktivne razlage, ki omogočajo dialog z velikim jezikovnim modelom in s tem prilagojeno, pojasnjevalno izkušnjo. V okviru magistrskega dela smo izvedli eksperiment, v katerem smo primerjali vpliv statičnih in interaktivnih razlag na uporabniško izkušnjo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki omogoča predstavitev obeh tipov razlag. Uporabniško razumevanje odločitev smo merili s pomočjo vedenjskih nalog, oblikovanih na podlagi metod za merjenje mentalnih modelov. Rezultati eksperimenta nudijo pomemben vpogled v to, kako uporabniki zaznavajo in vrednotijo različne oblike razlag ter razkrivajo njihove preference pri razumevanju odločitev umetne inteligence.
Ključne besede: veliki jezikovni modeli, interaktivne razlage, statične razlage, razlaga odločitev, razložljiva umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,10 MB) |
9. Napredni arhitekturni pristopi: parametrično oblikovanje in umetna inteligenca pri zasnovi zdravilišča v Lovrencu na Pohorju : parametrično oblikovanje in umetna inteligenca pri zasnovi zdravilišča v Lovrencu na PohorjuNika Orož, 2025, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskegaLovrenc na Pohorju je zaradi neokrnjene
narave, gozdnega okolja in ugodne mikroklime skozi zgodovino veljal za
pomembno klimatsko zdraviliško destinacijo. Območje nekdanjega
penziona Bitner je bilo del te zdraviliške tradicije, danes pa je prostorsko
degradirano in brez jasne vsebinske vloge, kljub izrazitemu potencialu za
razvoj sodobnega centra zdravja. Neizkoriščenost lokacije pomeni izgubo
zgodovinske kontinuitete ter priložnosti za ponovni razvoj kraja kot
zdraviliške destinacije.
Magistrsko delo obravnava problematiko sodobnega življenjskega sloga,
zaznamovanega s stresom, izgorelostjo in pomanjkanjem stika z naravnim
okoljem, ter preučuje vlogo arhitekture pri ustvarjanju terapevtskih
prostorov. Teoretični del zajema teme izgorelosti, kulture zdravja,
klimaterapije, parametrične arhitekture in umetne inteligence v
arhitekturnem načrtovanju. S pomočjo analitičnih orodij in umetne
inteligence so bili razviti konceptualni volumenski predlogi, iz katerih izhaja
končna rešitev.
Nova arhitekturna zasnova predstavlja sodoben klimatski center z
nastanitvenimi kapacitetami, wellness in terapevtskimi programi. Objekt je
oblikovan s parametrično zasnovanim plaščem, ki se odziva na teren,
podnebje in poglede ter se z organsko obliko zliva z naravnim okoljem.
Namen predloga je ponovno oživiti območje, okrepiti lokalno identiteto ter
vzpostaviti trajnostni prostor zdravja in oddiha.
Ključne besede: parametrična arhitektura, umetna inteligenca, klimatsko zdravilišče, izgorelost, Lovrenc na Pohorju, penzion Bitner
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (49,52 MB) |
10. Statistične metode za analizo logističnih podatkovSanja Bojić, Kristijan Brglez, Maja Fošner, Roman Gumzej, Rebeka Kovačič Lukman, Benjamin Marcen, Marinko Maslarić, Boško Matović, Dejan Mirčetić, 2025, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Ključne besede: statistika, logistika, oskrbovalne verige, napovedovanje povpraševanja, simulacijsko modeliranje, regresijska analiza, umetna inteligenca, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
