1. Vloga ultrazvoka pljuč in bioimpedance pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo in bolnikih s končno ledvično odpovedjo na dializiŽana Bogdanoski, Bor Daković, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Tekočinsko ravnovesje pri bolnikih z ledvično odpoved ocenjujemo na podlagi kliničnih meril (zastoj nad pljuči, periferni edemi, telesna teža), dodatno pa lahko uporabimo različne diagnostične metode, kot so ultrazvok (UZ) pljuč, bioimpedančna spektroskopija (BIS), rentgenogram prsnega koša, meritve centralnega venskega tlaka in določanje serumske ravni možganskega natriuretičnega peptida. Ocena tekočinske preobremenitve je lahko nenatančna zaradi precejšnjih omejitev vseh navedenih metod. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo na hemodializi pogosto uporabimo kombinacijo kliničnega pristopa, UZ pljuč ter BIS. O vlogi navedenih metod pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo (ALO) je znanega zelo malo, zato smo se odločili za izvedbo raziskave, katere namen je bil ugotoviti uporabnost in vlogo UZ pljuč in BIS za oceno tekočinskega ravnovesja pri kritično bolnih z ALO v letih 2022 in 2023.
Ključne besede: akutna ledvična odpoved, hipervolemija, ultrazvok pljuč, bioimpedanca, dializa
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (743,48 KB) |
2. Merjenje pretoka vode v cevi z ultrazvočnim merilnikomTimotej Jezernik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisano merjenje pretoka vode s pomočjo ultrazvočnega merilnika pretoka. Primerjali smo dva ultrazvočna merilnika, FUJI PORTAFLOW X in TDS - 100H. Merjenje pretoka se je izvajalo na šolski progi za preizkušanje črpalk. Za referenčno metodo je bilo uporabljeno merjenje pretoka z zaslonko. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno merjenje pretoka na splošno in delovanje ultrazvočnih merilnikov. Sledijo opis priprave na merjenje, protokol merjenja in izvajanje meritev. Po končanem merjenju je prikazana analiza in obdelava podatkov, pridobljenih s pomočjo izvajanja meritev. Opisani so tudi vplivi pozicij merjenja in primerjava med posameznimi metodami. Podani so še zaključki in napotki za nadaljnjo raziskavo na omenjenem področju.
Ključne besede: merjenje pretoka vode, ultrazvok, primerjava meritev, doseganje točnosti, napotki za merjenje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulantiUrška Završnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov.
Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza.
Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov.
Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. |
5. Cesarean scar pregnancy : case report and review of the literatureAndraž Dovnik, Polona Kores Testen, Lea Mlakar, Milan Reljič, Darja Arko, Iztok Takač, 2014, strokovni članek Ključne besede: zapleti po carskem rezu, nosečnost v brazgotini, vaginalni ultrazvok, histerotomija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 8
Celotno besedilo (187,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. |
7. Contrast-enhanced ultrasound imaging of the optic nerve sheath diameter : a proof of concept studyAndrej Bergauer, Gregor Prosen, Nina Kobilica, Vojko Flis, Marko Jevšek, Tomaž Šeruga, 2017, izvirni znanstveni članek Ključne besede: oko, magnetna resonanca, ovojnica optičnega živca, ultrazvok s kontrastom, anatomija ožilja
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 10
Celotno besedilo (274,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
8. |
9. Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijoNina Schweighofer, 2023, doktorska disertacija Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,15 MB) |
10. Uporaba ultrazvoka med medicinskimi sestrami ob intravenskem pristopuSara Počkaj, 2023, diplomsko delo Opis: Intravenski dostop in ultrazvok se med seboj dopolnjujeta v povezavi enega z drugim ter imata pomembno vlogo pri obravnavi bolnika, saj tako zagotavljamo potrebno intravensko terapijo in laboratorijsko analizo krvi. Kadar zatajijo tradicionalne metode intravenske katetrizacije, se poslužujemo uporabe vodene ultrazvočne tehnike nastavljanja intravenskega dostopa, za katero mora biti usposobljena in izkušena diplomirana medicinska sestra.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli deskriptivno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Pubmed, Cinahl, Medline in Web of Science. Članke, vključene v analizo, smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: Od vseh 147 zadetkov smo v analizo vključili 7 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da je ultrazvočno vodena venska katetrizacija uspešnejša in hitrejša od tradicionalnih tehnik venske katetrizacije.
Razprava in sklep: Periferni intravenski dostop je nujno potreben za zagotavljanje stabilizacije kritično bolnih/poškodovanih, dajanje intravenske terapije in laboratorijske analize krvi. Ultrazvočna venska katetrizacija nam olajša delo pri nastavljanju perifernega intravenskega dostopa pri težko dostopnih, globokih in netipljivih venah. Pogosta uporaba ultrazvočne venske katetrizacije je zelo razširjena in uporabljena v tujini, medtem ko se na slovenskih tleh srečujemo z njo samo pri urgentnih stanjih
Ključne besede: ultrazvok, diplomirana medicinska sestra, intravenski pristop.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 113
Celotno besedilo (763,87 KB) |
