Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo interesne dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev iz Ukrajine v šolsko in širše družbeno okolje ter na njihovo učno uspešnost. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočimo na socialno izključenost in vključenost učencev priseljencev ter vlogo interesnih dejavnosti pri vključevanju učencev priseljencev v večinsko družbo. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni raziskavi, v katero so bili vključeni učenci od 2. do 7. razreda štirih zasavskih osnovnih šol ter treh osnovnih šol v Dravinjski dolini in njeni okolici. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Intervjuvani učenci so se najpogosteje odločali za zunajšolske interesne dejavnosti, pri čemer so prevladovale športne dejavnosti. Primarni razlog za vključitev vanje je bil pri vseh njihov lastni interes. Lastna motiviranost in spodbudno okolje pa pozitivno prispevata k njihovemu učnemu uspehu. V raziskavi smo ugotovili, da imajo intervjuvani učenci podobne izkušnje in poglede na vključevanje - tako v interesne dejavnosti kot v novo okolje. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo zaključili, da imajo interesne dejavnosti veliko vlogo pri širjenju socialne mreže, medtem ko osrednji prostor socializacije in vključevanja v družbo intervjuvanim učencem predstavlja šola, še posebej njihov matični razred, kjer preživijo največ časa in kjer imajo največji krog prijateljev.
Ključne besede: učenci priseljenci, interesne dejavnosti, vključevanje, Ukrajina
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti. V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje.
Ključne besede: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Diplomsko delo podaja analizo etičnih vprašanj, s katerimi se soočajo podjetja, ki poslujejo v Rusiji med vojno in politično nestabilnostjo. Zgodovina odnosov med Rusijo in Ukrajino postavlja ozadje za razumevanje vzrokov in konteksta vojnega konflikta, kar vpliva na okoliščine, v katerih podjetja izvajajo svoje aktivnosti. Etičnost delovanja podjetij je povezana z vprašanji o varnosti zaposlenih, spoštovanju človekovih pravic, transparentnosti, skladnosti s pravnimi in regulativnimi zahtevami ter odgovornostjo do deležnikov.. V skladu s to tematiko je treba poudariti tudi problematiko uvedbe ekonomskih sankcij proti Rusiji ter kakšen vpliv imajo te na območje držav Evropske unije in tudi Rusije. Vpliv vojnih razmer in uvedenih sankcij na gospodarstvo lahko predstavlja dodatne izzive za podjetja, ki so prisotna na ruskih tleh, ter tistim podjetjem, ki so zaradi ruske agresije, zapustile njihov trg v znak protesta in nasprotovanja ruski agresiji. V diplomskem delu smo analizirali tudi primere podjetij, ki so se odločila zapustiti ruski trg v času vojne, ter tistih, ki so ostala. Glavni cilj diplomskega dela je poudariti pomembnost etičnega razmišljanja in odgovornega ravnanja podjetij v občutljivih političnih in gospodarskih razmerah ter opozoriti na vplive njihovih odločitev na družbo in okolje. Prav tako bo delo ponudilo razmislek o smernicah za bolj etično poslovanje podjetij v takšnih izrednih okoliščinah. Pomembne smernice, ki jih morajo podjetja v takšnih situacijah upoštevati, so varovanje človeških življenj, spoštovanje človekovih pravic, ohranjanje nepristranskosti, spoštovanje mednarodnih sankcij, ohranjanje ugleda, transparentnost in odgovornost, skrb za interes deležnikov itd. Podjetja so zapustila Rusijo zaradi gospodarske nestabilnosti, sprememb v zakonodaji, njihove lastne etične presoje ter geopolitičnih napetosti. Nekatera so ostala zaradi velikega trga, nekatera navajajo, da so ostala, saj jim ruski trg predstavlja vir preživetja, nekatera pa zato, ker nudijo prebivalstvu osnovne dobrine. Presoja o pravilni odločitvi v takšnem primeru je kompleksna in aktualna tematika, za katero bomo le v prihodnosti videli, katera odločitev je bila pravilna in kakšen vpliv bodo te odločitve dolgoročno imele na podjetja.
Ključne besede: vojna, etika, morala, delovanje podjetij, odnos Ukrajina-Rusija, sankcije.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 483; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj. Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Ključne besede: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Naravne in antropogene nesreče in krize zaradi pogosto velikega števila nedolžnih žrtev zahtevajo posebno obliko odzivanja nanje z obsežno humanitarno dejavnostjo in pomočjo. Gre za dostavljanje nujne pomoči prebivalcem na prizadetih območjih, s čimer se rešuje njihova življenja, zdravje in dostojanstvo, ščiti pravice in jim zagotavlja čim bolj primerno okolje za življenje. Mednarodne težnje po miru in varnosti so pripeljale do skupnega interesa držav za zagotavljanje in ohranjanje pogojev za mirno sobivanje in varovanje človekovih pravic in svoboščin. V ta namen se še danes povezujejo in usklajujejo organizacije, ki mednarodno zagotavljajo humanitarno pomoč na območjih, kjer je ta potrebna. Zaradi kompleksnosti, velikega obsega žrtev in navadno tudi obstoja določene stopnje nevarnosti na teh območjih, je nujna medsebojna koordinacija humanitarne dejavnosti, ki poteka v okviru mednarodnega humanitarnega sistema. Različne organizacije se povezujejo in usklajujejo svoje delovanje, da se lahko čim bolj učinkovito in hitro odzivajo na potrebe ogroženega prebivalstva. Med temi imajo najpomembnejšo vlogo Evropska unija, Organizacija združenih narodov ter nekatere nevladne organizacije, kot so Rdeči križ, Humanitarna organizacija »Save the children«, Mednarodna humanitarna organizacija za boj proti lakoti »Action against hunger«, Humanitarna organizacija CARE, Zdravniki brez meja in druge. Te organizacije so pomembno prispevale k reševanju humanitarnih problemov tudi pri treh večjih krizah današnjega časa; v Siriji, Ukrajini in Jemnu.
Ključne besede: diplomske naloge, humanitarna pomoč, humanitarna kriza, mednarodna pomoč, Ukrajina, Sirija, Jemen
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1341; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,24 MB)